Cederama

You Me At Six: Night People

Med angleškimi indie-bendi so bili v zadnji desetletki prav You Me At Six tisti, ki so se najbolj zgledovali po Big Foot Mama. O, ne, pa ne spet? Londonski hard-rock band nikoli ni bil kaj posebej zvedav, sploh pa ne v indie- smislu. Njihovi songi so skladenjsko – podobno domišljijski revščini Big Foot Mama – […]

Cederama

Kid Cudi: Passion, Pain & Demon Slayin’

Ima Kid Cudi mandat za najvišjo rapersko kasto? Mogoče je pred desetletjem celo kazalo, da si ga bo res prislužil. Notorična glasba se je iz všečnega hiphopa kmalu po prvih uspehih (okrog leta 2008) prelevila v eksperimentalno težačenje, pogosto v družbi ali pod mentorstvom Kanyeja Westa. Njegovi še kar zanimivi zvočni konstrukti so uhajali tudi […]

Cederama

J. Cole: 4 Your Eyez Only

Kam pametno umestiti J. Cola, da bo sleherniku vsaj približno jasno, za kaj in predvsem za koga gre? Proti koncu prvega desetletja tega veka se je za nadobudnega mladega raperja zagrel Jay-Z. Raperska veličina je J. Cola želel uporabiti kot gosta, pa najsi je šlo za naskok na sosednji mikrofon ali pa za možnost, da […]

Cederama

The Rolling Stones: Blue & Lonesome

“Eh, Stonesi, a so še vedno živi, zdaj pa s priredbami, in to bluzovskimi, nič novega, to bo dolgčas.” Čeprav tole ni odkrivanje tople vode, seveda ni, Blue & Lonesome je krepka, poštena kepa muzikalnosti. Mick Jagger poje še bolje kot pred štirimi desetletji, nadakademskega ožemanja strun pa je prav tako na pretek. V zablodi […]

Cederama

Childish Gambino: Awaken, My Love

Childish Gambino ali s pravim imenom Donald Glover je najprej komik ter televizijski in filmski igralec, šele nato raper in šele zatem popevkar. Ta njegov tretji albumski iziv je po vsebini nemalo presenečenje. Rapanja je komaj za skromen vzorec, zato pa je zdaj njegovega prepevanja občutno več. In to ni šlagersko petje, temveč so to […]

Cederama

John Legend: Darkness And Light

Čeprav popgodec je bil vedno nekje čisto blizu hiphopa, kar za glasbenika, ki ima za največjega idola Marvina Gayea, ni presenetljivo. Peti solistični album zveni zelo sodobno, nekaj songov je čudovitih, skoraj veličastnih, nekaj skladenskih struktur je pohvalno hipstersko igrivih, le peščica teh pa je spet tradicionalističnih, s tem mislim vztrajno pop-bluzovskih. Lepa razmerja so […]

Cederama

The Weeknd: Starboy

Poglabljanje podžanrskega kanala. Kanadski pop zvezdnik The Weeknd na tretjem albumu utrjuje skopano v minuli petletki. Soul pop na ali zelo nežni, sladki minimalistični podlagi, ki jo prebada suh snare, ali na zdravi house ali pa kar histerični techno pop podlagi. Moderen, moderna, moderno? Vsekakor. Zelo. Songi s celotne Starboy v resnici niso posebej veličastni, jih je […]

Cederama

Bruno Mars: 24K Magic

Po svoje gre Bruna Marsa kar razumeti. Ob dilemah o prevladujočem slogu in marketingu, ki naj tega spremlja, niti ne gre posebej dramatizirati ali se spuščati v podrobnosti. Kar poslušalce najbolj pritegne, je udaren funky pop. Ta ameriškemu zvezdniku tudi najbolj pristoji. Za albumsko celoto je potrebnih še nekaj počasnejših enot, ki so lahko tudi […]

Cederama

Sting: 57th & 9th

Načeloma naj bi bil novi Stingov album njegov prvi rockerski po trinajstih (srečnih) letih. Dve tretjini dela 57th & 9th sicer nima rockerske zasnove, a naj bo. Recimo, da je Sting po ducatu renesančnih, orkestralnih in folklornih sezon – vsaj v izdajateljskem oziru – res spet rocker. Cederama se bo zagotovo podprla s to teorijo. […]

Cederama

Alicia Keys: Here

Alicia Keys bi naj svoj opus dopolnila še z dvanajstimi spevnimi in ljubkimi komadi, med katerimi bi tretjina teh vključevala vsaj po enega znaneža iz popovske prve jakostne. Paket bi bil prikupno predbožično neoporečen, saj bi vse skupaj zvenelo kot slaba stlačenka esenc Eltona Johna in Billyja Joela. Ampak ne. Keysova je svoj šesti album […]

Stran 2 od 2212345...1020...Zadnja »