Kdo komu “krade” delo?

foto: Bobo

Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje je bil v soboto zjutraj objavljen podatek, da je na trgu dela 129.486 iskalcev zaposlitve in 805 prostih delovnih mest. Ni kaj, bitka za delo je huda in zdi se, kot da je vsak razlog zadosten, zakaj je nekdo brezposeln. Prestar, premlad, preveč izobražen, premalo izkušenj, previsok strošek dela.

A kazanje s prstom, da je nekdo brezposeln, ker se starejši bojijo mlajših, ali pa, da nekoga silijo v predčasno upokojitev, čeprav se ta še vedno počuti sposobnega za delo, je hoja po tankem ledu.

“Mladi zelo težko dobimo službo, ker se nas starejši bojijo. Oni so na nekem položaju, imajo svojo službo, se držijo svojega stolčka in se bojijo, da če notri pridejo mladi, bodo ta svoj stolček izgubili.”

(Luka, brezposeln tri leta)

Težave ene in druge generacije na trgu dela so še kako znane Bojanu Popoviču iz pravne službe Fidesa. Pojasnil nam je, da se vedno pogosteje dogaja, da jih najprej pokliče zdravnik, ki je tik pred administrativno upokojitvijo, nato pa mladi brezposelni specializant: Zdravnik, ki ga je doletel ukrep po zakonu o uravnoteženju javnih financ (Zujf) pravzaprav ne more razumeti, zakaj se ga zdaj delodajalec hoče znebiti, saj se čuti, in tudi še vedno je, sposoben delati. Kot razlog pa najpogosteje navaja, da je najel kredit, zato da lahko vzdržujejo svojega otroka, ki je polnoleten in brez službe. In zadeva gre celo tako daleč, da je ta otrok, ki je polnoleten in brez službe, dejansko diplomant medicine. Po drugi strani pa nas čez deset minut pokliče drugi zdravnik, ki je ravnokar končal specializacijo in opravil specialistični izpit, in ne dobi službe in takšni se praviloma zanimajo o možnosti za zaposlitev v tujini.”

Krivi so starejši?!

Še ena izmed realnosti v Sloveniji, kako pri tridesetih pristaneš na Zavodu za zaposlovanje, je zgodba Luke iz Maribora: “Delodajalec me je pri 27 letih prisilil, da sem, zaradi večjega davka na študentsko napotnico, odprl s. p.. Je pa tako, da sem zdaj starejši od 30 let in sem izvzet iz vseh teh jamstvenih shem, ki jih ponuja država za mlade. Mladi zelo težko dobimo službo, ker se nas starejši bojijo.”

“Oni so na nekem položaju, imajo svojo službo, se držijo svojega stolčka in se bojijo, da če notri pridejo mladi, bodo ta svoj stolček izgubili.”

Profesorica na Fakulteti za družbene vede Mirjana Ule pojasnjuje, da ima medgeneracijski konflikt več oblik in pomenov. Pojavil se je v moderni družbi, in sicer s tem, ko odraščanje ni bilo več povezano s prevzemanjem tradicij starejših, ampak so se mladi kot družbena skupina začeli identificirati drug z drugim.

Medgeneracijski konflikt

Ob tem spomni, da so bila študentska gibanja v 70. letih prejšnjega stoletja zadnji velik medgeneracijski spor. Po tem so se začela oblikovati projektna družbena gibanja, (ekološka, mirovna ipd.), spremenila so se tudi družbena razmerja.

“Tipičen primer so družinska razmerja – otroci so se vrnili v družino, kjer se je vzpostavil medgeneracijski mir.”

“Če je bil v 70. letih moto, ne zaupaj nikomur nad 30, je danes moto, mama je moja največja zaupnica. To kar se danes kaže kot medgeneracijski konflikt ima bolj razsežnosti razrednega konflikta, torej konflikta različnih družbenih skupin za omejena delovna mesta, vire zaposlitve. Zato je tu vprašanje, ali ima sploh značilnosti medgeneracijskega konfliktov, čeprav se zdi, da se mladi borijo z odraslimi za omejene vire preživljanja.” 

Se bo še splačalo biti honorarec?

Foto: Jaypeg (Flickr)

foto: Jaypeg

Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale.  (več …)

“Položaj mladih na trgu dela se ne bo izboljšal”

Foto: Bobo

foto: Bobo

Številni starši v Sloveniji še vedno finančno pomagajo svojim že 30-letnim otrokom, saj bi te sicer čakalo še trše življenje. A kaj se bo zgodilo z mladimi, ko se bodo upokojili tudi njihovi starši? (več …)

Made in Bangladesh – za kakšno ceno?

Tekstilna delavka (vir: Austin Yoder, Flickr)

Tekstilna delavka (vir: Austin Yoder, Flickr)

Hitra moda pomeni vse narediti hitro, z majhnimi stroški, brez kontrole, brez obzira do tistih, ki to delajo, do delavcev, in tudi brez obzira do okolja. Dokler to dopuščamo, bo to na tak način funkcioniralo,” pravi profesorica za tekstilstvo na naravoslovnotehniški fakulteti Petra Forte Tavčer, ki pojasni, da v času globalizacije in iskanja najmanjše cene in najvišjega dobička prihaja do tega, “da nek izdelek, preden pride na naše police, prepotuje cel svet. Lahko tudi dvakrat. Ena faza izdelave je izdelana v eni država, druga v drugi, tretja v tretji. Včasih se polizdelek znova vrne v prvo državo izdelave od koder pride končno na naše police. Tako da, cel svet je tukaj res povezan in išče najnižjo ceno. To pa pomeni pogosto tudi nižjo kakovost.” (več …)

Hišne pomočnice tudi v Sloveniji niso več privilegij elite

Foto: David Ramalho (Flick)

Foto: David Ramalho (Flick)

Hišne pomočnice niso le v španskih nadaljevankah. Njihova pomoč je vedno bolj zaželena tudi pri Slovencih, pa čeprav je nekatere to sram priznati.

Po podatkih, ki jih je Mednarodni organizaciji dela (ILO) posredoval Statistični urad republike Slovenije, se je leta 2009 z delom v gospodinjstvu v Sloveniji ukvarjalo 500 ljudi, 300 žensk in 200 moških, kar je manj kot 0,1 odstotka vseh zaposlitev.

Novejših podatkov za Slovenijo nam ni uspelo pridobiti iz preprostega razloga – ker jih ni.

(več …)

Obleka ne naredi človeka, posla tudi ne?

Foto: Facebook

Foto: Facebook

Slovenske modne industrije skoraj ni več, po tekstilcih so se na robu propada znašli še čevljarji. A mladim slovenskim oblikovalcem ne zmanjka ne volje, ne idej.

Ena izmed dobrih poslovnih priložnostih je zagotovo sodelovanje na modnem dogodku kot je Fashion Week.

In kakšne so poslovne zgodbe udeležencev?
(več …)

V službenem času kofetkam, v prostem delam

Vir: citrixonline, Flickr

Vir: citrixonline, Flickr

Izvršna direktorica Yahooja Marissa Mayer je pred enim mesecem presenetila zaposlene z novico, da podjetje od junija dalje ukinja delo od doma oziroma t. i. teledelo. Zanimivo je, da je bil ravno Yahoo tisti, ki je s še nekaterimi drugimi podjetji v Silicijevi dolini pred 15. leti začel s to prakso, torej, da lahko zaposleni svoje delo opravljajo zunaj prostora delodajalca, pri čemer uporabljajo sodobno komunikacijsko tehnologijo.

Vprašanje je, ali želi na takšen način Yahoo le privarčevati sredstva, saj naj bi delavce, ki se ne bodo prilagodili novi politiki podjetja, verjetno odpustili, ali pa imajo alternativne oblike dela, kot so delo na daljavo, teledelo, delo na domu in coworking (vzporedno sodelovanje) utemeljene pomanjkljivosti?