Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?

Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?

Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Staranje prebivalstva je realnost, ki jo moramo sprejeti in v skladu z njo ukrepati je prepričan Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sicer se razmere na trgu dela izboljšujejo, predvsem pa se je spremenilo razmerje moči.

“Na trgu dela je pred nekaj leti potekal boj za delovna mesta, danes pa poteka boj za delavca.”

Slovenija dosega zelo nizko stopnjo na lestvici vseživljenjskega izobraževanja. “Starejši se pogosto počutijo, da imajo nižja znanja od mlajših kolegov, upokojitev pa vidijo kot rešitev. Hkrati še vedno živi mit o nižji produktivnosti starejših delavcev,” še dodaja Peter Pogačar.

Damjana Košir iz Zavoda za zaposlovanje pravi, da stanje vseeno ni tako črno, saj se v zadnjih letih ni samo “zmanjšalo število starejših brezposelnih, ampak se tudi povečuje število zaposlenih starejših, predvsem po 55 letu.”

Karin Elena Sanchez, pobudnica raziskave o zaposljivosti in zaposlovanju po petdesetem letu, je bila soočena z dejanskim stanjem pri zaposlovanju starejših.

“Potencialni zaposlovalec dobi na začetku vloge samo ime, priimek in natančno starost. To se mi zdi grozno, saj se starejše na nek način v prošnjah za zaposlitev diskriminira še preden lahko predstavijo svoje kompetence.”

Umetnica Hana Vodeb sodeluje v projektu Starci, ki ga organizira gledališče Glej. Z njim skušajo privabiti starejše in jih aktivneje vključiti v družbo.

“Naš odnos do starejših je vezan na vrednote, na sisteme verovanj, kjer smo se malo izgubili. Starejši bi morali biti spoštovani posamezniki, od katerih bi črpali znanje, ne pa da se počutijo zapostavljene. V Skandinaviji in na Japonskem je drugače.”

Tatjana Pirc