O politiku ne bi nikoli govoril lepih reči, raje si dam odrezati obe nogi

Wolf Biermann je nemški pesnik, kantavtor in disident, o katerem se nemški šolarji učijo pri dveh predmetih

foto: EPA/JOERG CARSTENSEN

“Najbolj smešno je, da so ljudje tvegali življenja, da bi ušli z vzhoda, mene so pa pomembne partijske glave rotile, ali bi morda pa le šel. Rekli so, da lahko s seboj vzamem vse svoje ženske, vse kitare in knjige.”

Nemški šolarji se o Wolfu Biermannu učijo pri dveh predmetih. Pri nemškem jeziku in literaturi kot o pomembnem vzhodnonemškem pesniku in intelektualcu, pri zgodovini pa o človeku, ki je bil povod za padec berlinskega zidu.

“Kljub nevarnosti, da bodo volili Levico ali Alternativo za Nemčijo. Mislim, da mora resnično stališče ljudi priti na plano. Predvsem zato, da se lahko potem ustrezno odzovemo. Torej kritično.”

V zgodovinskih knjigah namreč prav odvzem državljanstva Birmannu in prepoved njegovega vstopa v Nemško demokratično republiko velja za začetek konca Vzhodne Nemčije in posledično padec zidu. Nekdanji komunist, rojen judovskemu očetu, ki je med vojno umrl v Auschwitzu, je med obema nemškima državama po vojni izbral boljšo, vzhodno.

“Selitev na vzhod, tudi z današnjega gledišča, je bila najboljše, kar se mi je v življenju zgodilo. Potreboval sem lekcijo iz življenja v komunizmu, da sem vse skupaj razumel. Če bi ostal v Hamburgu, na zahodu, bi do danes ostal komunist.”