Jabolko na mizi in slovenski kvazikristal

Prof. dr. Primož Ziherl celične strukture pojasnjuje s poenostavljenimi fizikalnimi modeli, predlaga tudi obstoj novega dvorazsežnega kvazikristala.

Novi dvorazsežni kvazikristal.

Zaradi fizikalnih vplivov med sosednjimi celicami lahko dobijo preproste plasti celic ali tkiva, ki so gradniki posameznih organov, zelo nenavadne oblike. Če pustimo jabolko nekaj dni na mizi, opazimo, da postaja vse manjše, saj pride do neskladja med prostornino mesa in površino lupine. Ta se naguba.

Prof. dr. Primož Ziherl celične strukture pojasnjuje s poenostavljenimi fizikalnimi modeli in povedno ugotavlja, da je resnica odvisna od tega, s kako natančnim povečevalnim steklom jo želimo videti.

“Resnica je odvisna tudi od tega, s kako natančnim povečevalnim steklom jo želimo videti.”

Prof. Ziherl je skupaj z japonskim kolegom predlagal tudi fizikalni obstoj novega dvorazsežnega kvazikristala, kar je eden najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017: “Kvazikristali so razmeroma nova vrsta reda v kondenzirani materiji. Mi jih razložimo z bronastim rezom.”

Kvazikristal je odlično vizualno predstavljen. Strokovni sodelavec Frekvence X dr. Tomaž Zwitter ob tem razmišlja, da si je v znanosti zelo pomembno pojave tudi predstavljati: “Ni vse v enačbah in v računalniških kodah, velikokrat je treba stvari razumeti na intuitivni ravni. Takrat je dejstvo, da smo vendarle tridimenzionalna bitja, zelo pomembno.”

Na Frekvenco X se lahko naročiš: RSS ali iTunes.