V čistejšem zraku bi živeli do dve leti dlje

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje

foto: Pixabay/Pexels

Promet, fosilna goriva, kurjenje mokrega in neustreznega lesa, stare kurilne naprave, industrija, … Kaj kažejo meritve in kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju kakovosti zraka?

“V zadnjih 17 letih je bilo kar 16 povprečno najtoplejših let v zgodovini merjenja temperatur.” dr. Tomislav Tkalec, Društvo Focus

Vsak učinek onesnaženega zraka na zdravje ljudi bi moral predstavljati rdeči alarm. Taki učinki se lahko izrazijo v prezgodnji smrti ali pa se monetizirajo. Učinki so torej ekonomski in zdravstveni, kar je najbolj nežaleno.

“Najbolj so izpostavljeni ljudje v urbanih središčih. Tistim, ki živijo do 100 metrov od prometnice, se tveganje za nastanek ali poslabšanje astme pri otrocih in odraslih poviša za 30 odstotkov. Tako je tudi v Sloveniji.”dr. Andreja Kukec, Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete

V Evropi ima najslabši zrak Tuzla, ki ima manj kvalitetno ozračje kot Peking. Razlog tiči v tem, da ima toplarno, ki je bila zgrajena brez prepotrebnih omejitev. V istem mestu se nahaja tudi ostala težko osnesnaževalna infrastruktura.

Ljubljana je na drugi strani idealna za preiskave, manj idealna pa za življenje.

“V Ljubljanski kotlini so emisije prometa relativno lokalne, lesni dim zaradi ogrevanja hiš pa je regionalen, kar pomeni da je dobro premešan po kotlini. Še vedno pa največji problem v Sloveniji predstavljajo individualna kurišča.” – Griša Močnik, Institut Jožef Stefan

Gospodinjstva si pogosto ne morejo privoščiti ustreznega načina ogrevanja svojega gospodinjstva. Veliko je tudi starih kurilnih naprav, ki jih poganja neustrezen les in brez čistilnih naprav ni pričakovati boljšega zraka.

“Posameznik za omejitev onasneževanja lahko uporablja javni prevoz ali pa, če si to lahko privošči, izbere moderno in čisto ogrevanje gospodinjstva.” – Tomislav Tkalec

V mestnih središčih se lahko z radikalnimi ukrepi močno izboljša ozračje. To je Ljubljana dosegla tudi z zaprtjem Slovenske ceste. Prometne rešitve so relativno enostavne, prava težava se skriva v pomankanju regulative individualnih kurišč.

Meseca decembra se z ognjemeti in ostalimi pirotehničnimi sredstvi v ozračju močno poveča vsebnost delcev pm10 in pm2.5, ki so zelo škodljivi za zdravje.