Slovenski raziskovalci na sledi učinkovitemu škropivu

Z uporabo odkritja v industrijski praksi se odpirajo možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje proteinov NLP in s tem nekaterih rastlinskih bolezni

Dr. Vesna Hodnik, dr. Gregor Anderluh in Tea Lenarčič

foto: Val 202

V reviji Science, eni izmed dveh najpomembnejših znanstvenih publikacij na svetu, je danes izšel strokovni članek o specifičnosti mikrobnih citolizonov. Pri mednarodni raziskavi so imeli ključno vlogo slovenski raziskovalci, nadaljnje študije pa bi lahko pripeljale do razvoja ciljanih in bolj učinkovitih škropilnih sredstev.

Rastlinske bolezni povzročajo velike ekonomske izgube, med njimi za večje škodljivce velja družina proteinskih molekul, imenovana NLP. Ti proteini napadajo številne kmetijsko pomembne rastline, kot so krompir, buče, paradižnik, paprika, kakavovec, soja idr., in povzročajo plesen.

V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih.

V obsežni in večletni raziskavi je sodelovalo 25 znanstvenikov iz šestih držav, med katerimi je tudi osem znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

“Preučevali smo tarče omenjenih proteinov in razložili, zakaj prihaja do razlik, saj ti proteini delujejo specifično samo na dvokaličnice, kot je krompir ali soja. Vzporedno smo raziskovali, kako bi lahko te proteine zavrli in odkrili smo nekaj molekul, ki proteine zavirajo,”  je razložila dr. Vesna Hodnik, ki si skupaj s Teo Lenarčič deli prvo avtorstvo. 

Dognanja raziskovalcev so ključna za razumevanje, kako toksini uničijo lastnosti membran rastlinskih celic, odkritje pa omogoča tudi razvoj snovi, ki preprečuje delovanje proteinov NLP.

“Princip in spojine smo že zaščitili, prijava je že na Evropskem patentnem uradu. Zagotovo imamo tudi ekonomski interes, želeli bi si, da bi patent in znanje, ki ga imamo, dobro tržili tudi vnaprej. Ideja je, da bi ga prodali kakšnem večjemu podjetju, ne verjamem, da bi lahko zadevo sami pripeljali do končne aplikacije. Interes industrije bi moral biti velik, saj za določene patogene organizme pripravkov na tržišču ni veliko, naš pristop pa omogoča bolj tarčno delovanje,” pojasnjuje dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in eden od dveh vodilnih avtorjev študije.

Objava v glavni ediciji revije Science pomeni zares vrhunski dosežek, saj ta prestižna publikacija objavi le 7 odstotkov vseh člankov poslanih v recenzijo.

Raziskava odpira vrata za nadaljnji razvoj karier osmih slovenskih znanstvenikov s Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani oziroma njenega Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij. Tea Lenarčič in Vesna Hodnik si še z dvema kolegicama iz Nemčije delita prvo avtorstvo. Iz Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta so sodelovali še dr. Katja Pirc, dr. Polona Bedina, dr. Marjetka Podobnik ter dr. Gregor Anderluh, ki je bil eden od dveh vodilnih avtorjev študije. Iz Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta sta sodelovala še dr. David Pahovnik in dr. Ema Žagar. Študijo so poleg znanstvenikov Kemijskega inštituta zasnovali in koordinirali še raziskovalci Eberhard-Karls Univerze iz Tübingena v Nemčiji.

Z vidika sodelovanja z industrijo in uporabe odkritja v industrijski praksi se odpirajo možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje proteinov NLP in s tem tudi nekaterih rastlinskih bolezni.

Izvirni članek v reviji Science

Science // Članek Anderluh from Lovely Day Productions on Vimeo.