V reviji Science, eni izmed dveh najpomembnejših znanstvenih publikacij na svetu, je izšel strokovni članek o specifičnosti mikrobnih citolizonov. Pri mednarodni raziskavi so imeli ključno vlogo slovenski raziskovalci, nadaljnje študije pa bi lahko pripeljale do razvoja ciljanih in bolj učinkovitih škropivnih sredstev. Gre za še en vrhunski dosežek, ki uveljavlja slovensko znanost v svetovnem merilu in Kemijski inštitut postavlja ob bok uveljavljenim raziskovalnim institucijam. Navkljub podhranjenem financiranju znanosti v Sloveniji, je prebojev vedno več, a priča smo tudi primerom, ko je na primer vodja projekta, ki ga je z 2 milijonoma evrov podprl celo Evropski raziskovalni svet, že 15 let zaposlen le za določen delovni čas … Res znamo najboljše izstreliti tudi v nebo?
Navkljub podhranjenem financiranju znanosti v Sloveniji, je prebojev vedno več, a priča smo tudi primerom, ko imajo vodilni vrhunski raziskovalci nerešen dolgoročni status
V reviji Science, eni izmed dveh najpomembnejših znanstvenih publikacij na svetu, je izšel strokovni članek o specifičnosti mikrobnih citolizonov. Pri mednarodni študiji so imeli ključno vlogo slovenski raziskovalci. Razložili so proces odmiranja rastlinskega tkiva, ki ga povzročijo toksični proteini NLP in odgovorili, zakaj so določene skupine rastlin občutljive na te toksine. S tem se odpirajo možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili gnilobo, rjo in počrnele plodove pri nekaterih za človeka pomembnih rastlinah.
Gre za še en vrhunski dosežek, ki uveljavlja slovensko znanost v svetovnem merilu. Navkljub podhranjenem financiranju znanosti v Sloveniji, je prebojev vedno več, a priča smo tudi primerom, ko je na primer vodja projekta, ki ga je z 2 milijonoma evrov podprl celo Evropski raziskovalni svet, že 15 let zaposlen le za določen delovni čas … Res znamo najboljše izstreliti tudi v nebo?
Varčevanje v letih gospodarske krize se pozna tudi pri statusih najboljših, mednarodno uveljavljenih raziskovalcev in znanstvenikov. Da bi Slovenija dvignila financiranje znanosti na 1 odstotek BDP, je za zdaj nepredstavljivo.
Sogovorniki:
- prof. dr. Gregor Anderluh
- dr. Vesna Hodnik
- Tea Lenarčič
- prof. dr. Matevž Dular
- prof. dr. Tomaž Zwitter
