Večji problem od diskriminacije je ignoranca, in to velja povsod po svetu

Jean Ngendahimana, ruandski novinar in študent migracij, o dveh begunskih izkušnjah in pogledu na migracije

foto: Twitter profil

Jean Ngendahimana je doma iz Kigalija, glavnega mesta Ruande, ki nam v zavesti (in na vesti) leži kot eno največjih morišč povojne zgodovine. V genocidu nad Tutsiji je izginil velik del njegove tutsijske družine, sam je bil v času genocida kot štiriletnik skupaj s starši begunec v sosednjem Kongu.

Zdajšnjo situacijo v domovini vidi kot “pod kontrolo”, a hkrati doda, da se je tudi v začetku 90. let zdelo tako, potrebuješ pa na tako občutljivih področjih, kot je Ruanda, zgolj nekaj neodgovornih politikov in pride do nepredstavljivih posledic.

V Ruandi je trenutno nastanjenih okrog 150.000 beguncev. “V Evropi je integracija ena glavnih tem, predvsem političnih. V afriških medijih se o tem praktično sploh ne govori.”

V njegovi profesionalni karieri izstopa radijsko novinarsko delo v Kigaliju, ki pa ga je pred nekaj leti zaključil, ko je po nekaj kritičnih prispevkih nenadoma izginil njegov dober prijatelj in sodelavec.

“Preprosto izgineš, ni te več. Ne gre samo za Ruando, to je značilno za veliko afriških držav, ki imajo diktatorske ali poldiktatorske režime. Izgineš, in če kdo piše o tem, izgine še on.”

Odšel je v Nemčijo, kjer je danes prek projekta Erasmus Mundus podiplomski študent migracij, v Oldenburgu pa na to temo pripravlja tudi radijsko oddajo Migration heute.

“Na začetku v Nemčiji ni bilo lahko. Po cel teden nisem spregovoril niti besede z nikomer. Večkrat sem se potem spraševal, o bog, a to je ta Evropa? Vsi migranti in begunci gredo skozi ta proces.”