Zidarska moda na političnih dogodkih

Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano

foto: Bobo

 

Najprej seveda čelade. Če jih nosijo med obiskom tovarn, človek še razume. V tovarni lahko politiku vedno kaj pade na glavo. Ampak kaj lahko pade na glavo pomembnežem na prazni njivi? Kolikor razumemo, naložba greenfield pomeni prav to. V Mariboru gre za prvovrstno kmetijsko zemljo in po televizijskih posnetkih sodeč ni v zraku ničesar, kar bi lahko padlo na vse te, vzorno v čelade odete politične glave. Argument, da je v bližini letališče, tudi ne vzdrži kritične presoje; kot vemo, mariborsko letališče ni namenjeno pristajanju in vzletanju letal! Mariborski nogometaši, edini uporabniki letališča, pa imajo pred seboj le še en let. Čemu torej čelade? Lahko bi predpostavili, da so udeleženci pod vtisom ljudske vraže o nebu, ki nam bo padlo na glavo; a kaj, ko je vraža le literarni izraz za veliko in neizogibno katastrofo. Misel na katastrofo pa pri polaganju temeljnega kamna ni v pomoč …

Kar zadeva trenutno politično-zidarsko modo je prišlo do temeljnega premika. Letošnja kolekcija išče vzore pri policajih in gasilcih in voznikih, ki se jim je pokvaril avto. Oblikovalec je mariborsko polaganje oplemenitil z brezrokavniki v rumeni fluorescentni barvi in z materiali, ki iščejo svoj navdih v plastiki. Odsevni jopič v kombinaciji z belo čelado nagovarja samozavestnega moškega, ki ve, kaj hoče, in je za to pripravljen tudi seči v denarnico. Ob tem naj poudarimo, da je kolekcija, razen čelade in jopiča, presenetljivo klasična. Dvodelne temne obleke in nizki črni čevlji. Se pravi, če politiku med polaganjem temeljnega kamna Magne pade kaj na glavo, jo bo odnesel brez poškodb, bog ne daj pa, da mu kaj pade na nogo.

Kočevje je bilo v modnem smislu veliko bolj klasično. Prav tako bele – če to ni sumljivo – čelade so nosili tudi v Kočevju. In tudi tam ni bilo nad glavami ničesar, kar bi lahko padlo dol. Zaradi tujega investitorja so bili nekateri modeli bolj eksotični, drugače pa je bil glavna zvezda seveda spet premier. Je pa modni oblikovalec veliko več truda posvetil modnim dodatkom in reviji sami.

Modeli in revija v Mariboru so se zdeli nekoliko zmedeni, v Kočevju pa je vladal strogi red. Ob beli čeladi je oblikovalec poskrbel za revolucijo, ki jo redko vidimo tudi na večjih in bolj odmevnih revijah, kot sta Pariz in Milano. Politiki so namreč v roke dobili lopate. Sodobne lopate, navdahnjene z delavsko lopato, ki se estetsko naslanja na klasično slovensko »šauflo!« Le da so bile kočevske izdelane iz bele jelke in črnega, kvalitetnega jeseniškega železa. Manekeni so jih lepo kombinirali še z enim modnim dodatkom, zeleno samokolnico, tako imenovano »šajtrgo«! Lopato je še posebno samozavestno nosil premier, kot antologijska pa nam bo v spominu ostala podoba, ko so vsi modeli ob koncu revije staknili lopate, tako da so oblikovali veliko železno srce in se s tem na simbolni ravni zavezali k nadaljevanju investicijskega sodelovanja in skrbi za modo.

Kot veste, je moda na političnih dogodkih, sploh pa med polaganjem temeljnega kamna, rezanjem traku in podobnim bila v preteklem obdobju pri nas zelo zanemarjena. Bivši sistem ni temu posvečal nobene pozornosti … Če se le spomnimo pokojnega maršala, kako neugledno je postavil temeljni kamen za krško nuklearko! Ne le, da ni nosil čelade; bil je povsem razoglav in če spomin ne vara, je bila v tujini takrat modna javnost nad tem zgrožena.

Na srečo imajo sedanji politiki za modo na gradbišču več posluha in če ne zaradi drugega, se naslednjih naložb greenfield veselimo kot ljubitelji mode in zagovorniki sodobne kulture oblačenja.