Zarošeno vetrobransko steklo ali meglen pogled zaradi alkohola

Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo se preveč sprijaznili s tem, da smo "mokra kultura" in se pri nas pač pije?

foto: churchillrae/pixabay

Smo se preveč sprijaznili s tem, da smo “mokra kultura” in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev?

Pet držav v Evropski uniji ima uzakonjeno ničelno toleranco do alkohola v krvi med vožnjo, to so Slovaška, Madžarska, Romunija, Češka in Bolgarija. 0,2 grama alkohola v vsakem litru krvi dovoljujejo Estonija, Finska, Norveška, Poljska in Švedska. Nekatere izmed teh držav se uvrščajo v sam vrh po prometni varnosti, spet druge so povsem na repu seznamov. Bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi v Sloveniji?

“Nižanje dovoljene stopnje alkohola na 0,2 ne bi bilo dobro. Vsaka dovoljena stopnja alkohola je le izgovor. 0,0 bi bila najboljša rešitev.” – Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa

Alkohol že pri majhnih, še dovoljenih količinah, že vpliva na delovanje možganov. Z naraščanjem količine alkohola v telesu med drugim slabijo sposobnosti vidnega in zaznavnega presojanja ter pravilnega odločanja. Že pri 0,1 mg alkohola na liter izdihanega zraka se pojavijo težave pri zaznavanju premikajočih se luči in ocenjevanju razdalje. Težave se z večjo količino stopnjujejo, pri zakonsko dovoljeni meji 0,24 mg se objekti zdijo vozniku bolj oddaljeni kot so v resnici, lahko zamuja s spreminjanjem smeri, slabše zaznava rdeče luči, reakcije so na splošno počasnejše.

“Če bomo le zmanševali posledice alkohola, ne bomo nikoli odpravili vzroka. Težava je oglaševanje pijače in visok prag dovoljene stopnje alkohola med vožnjo, nihče pa tega ne obsoja.” – Jan Peloza, soustanovitelj organizacije »Brez izgovora« in direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj

Zelo izpostavljena družbena skupina so mladi. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so stari med 24 in 34 let.

“Takojšnje rezultate daje samo palica – to je nadzor. Vse ostalo je tek na dolge proge.” – Igor Velov

Evropska unija si je za cilj zadala, da do lani število žrtev upade za 34 odstotkov glede na leto 2010. Res se je zmanjšalo, a le za slabih 19 odstotkov.

“Slovenske ceste brez alkohola bi bile že zdaj take, kot si jih želimo leta 2020 – s “samo” 70 mrtvimi v enem letu.” – Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije

Sodelujejo še:

Aleš Kramolc, tetraplegik in ambasador gibanja “Še vedno vozim – vendar ne hodim”;
Marjan Bilban, predstojnik Centra za medicino dela;
Tanja Rudolf Čenčič, Zavod DrogArt.