Nikoli ni bil piflar, ampak intuitiven tip

Gost v Spetku je bil glasbenik Boštjan Gombač, ki je posnet na več sto ploščah, naredil je glasbo za 45 gledaliških predstav in 35 dokumentarcev

Kdo bo spetkov gost? Če veste, da se obrne, če ga pokličeš George Lazenby, ste ga žurali z njim ob prelomu milenija. Če veste, da je posnet na več sto ploščah, da je naredil glasbo za 45 gledaliških predstav, 35 dokumentarcev in še kaj, potem veste, da je hiperaktivec.

“V osnovi šoli me je ‘glasbeno zavohala’ učiteljica Lidija Černuta. Videla je, da imam nekaj.”

Če pomislimo na klarinet in stotnijo ostalih pihal, s katerimi igra na vse telesne odprtine, ki zmorejo ustvariti nadtlak, postane jasno, da je Boštjan Gombač glasbeni virtuoso.

“S skupino Terra Folk smo delali eksperiment. Prosili smo občinstvo, da po zadnji skladbi ne ploska, ampak naj ploska prej. Na koncu lahko včasih ploskanje na nek način uniči kak zvok. Tako so se ljudje po koncertu objemali, smejali.”

Boštjan Gombač seveda osredotočeno igra na inštrumente, a z enim očesom budno spremlja občinstvo: “Vedno vidim, kdo piše SMS-e v dvorani, kdo spi, če kdo kihne, mu rečem ‘na zdravje’. Gre za sproščeno stanje osredotočenosti. Material itak imam v malem prstu, če ga nimam, pa je trema.”

“Ljubezen do glasbe je vedno iskrena, tudi če ne zveni dobro. Če jo imaš tako rad, pa fušaš, tega ne veš tega, ker tega ne slišiš. Večina nas ima relativni posluh.”