Proti koncu leta 2016 so slovenski raziskovalci končali terensko delo triletne sistematične študije človeške ribice pri nas in že kmalu so ugotovili, da pri nas ne živi le ena vrsta tega endemita. A kot pravi profesor doktor Peter Trontelj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, za zdaj še ne moremo govoriti o vrstah, pač pa o potencialnih vrstah. Vrsta namreč postane, ko je uradno opisana v znanstveni literaturi in ko se s tem strinjajo tudi drugi biologi. Lahko pa že povejo, da bo potencialnih vrst devet, od tega jih pet živi v Sloveniji. Razlikujejo se po genskih značilnostih, po ekologiji, razširjenosti pa tudi po vedenju. Nekatere od skupin prihajajo na površje, druge ne. Vrsta, ki na primer živi na območju Stične, ima drugačno barvo nog, istrska več zob. Posebnost je seveda tudi črna človeška ribica, ki živi samo v Beli krajini in še to v zelo omejenem delu, na le nekaj kvadratnih kilometrih.
Ne le ena vrsta, človeških ribic je devet, od tega jih pet živi pri nas. Črna človeška ribica je ena najbolj ogroženih vrst vretenčarjev na svetu
Proti koncu leta 2016 so slovenski raziskovalci končali terensko delo triletne sistematične študije človeške ribice pri nas in že kmalu so ugotovili, da pri nas ne živi le ena vrsta tega endemita. A kot pravi profesor doktor Peter Trontelj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, za zdaj še ne moremo govoriti o vrstah, pač pa o potencialnih vrstah. Vrsta namreč postane, ko je uradno opisana v znanstveni literaturi in ko se s tem strinjajo tudi drugi biologi. Lahko pa že povejo, da bo potencialnih vrst devet, od tega jih pet živi v Sloveniji. Razlikujejo se po genskih značilnostih, po ekologiji, razširjenosti pa tudi po vedenju.
Nekatere od skupin prihajajo na površje, druge ne. Vrsta, ki na primer živi na območju Stične, ima drugačno barvo nog, istrska več zob. Posebnost je seveda tudi črna človeška ribica, ki živi samo v Beli krajini in še to v zelo omejenem delu, na le nekaj kvadratnih kilometrih.
