Vse revnejši samozaposleni plačujejo prispevke na podlagi fiktivnega dohodka

Samozaposleni z nizkimi zaslužki ne zmorejo plačati niti najnižjih prispevkov in se zapletejo v začaran krog izterjav Fursa

foto: stevepb/pixabay

Dela po cele dneve in ne zasluži dovolj za prispevke

Tadej je star 32 let. Pred petimi leti je prek aktivne politike zaposlovanja odprl espe in začel delati v kiosku Delo prodaje. Za to je od države dobil 4.500 evrov. Za to mu ni bilo treba napisati poslovnega načrta. “Problem je nastal, ker sem tri leta delal v slabšem kiosku in sem dobival po 700 evrov bruto. Predstavljajo nas kot poslovne partnerje, čeprav to nismo. V kioskih delamo po 12 ur na dan. Dobimo bruto plačo. Če dobiš nakazano 700 evrov, moraš od tega plačati 350 prispevkov. Živim v najemu, moram plačati za stanovanje.”

Tadej ni zmogel plačevati prispevkov. Ostal je tudi brez zdravstvenega zavarovanja. “Ljudje hodijo na Rdeči križ po hrano, pa delajo po cele dneve.”
Če bi se lahko odločil še enkrat, se Tadej ne bi več odločil za odprtje espeja. “Ne. Sploh, ker vem, koliko espejev je propadlo, koliko jih je že naredilo samomor, koliko jih nima nič jesti, koliko jih je na cesti.” Minimalna zavarovalna osnova po zakonu znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Tadej tega fiktivnega zneska na slabi lokaciji kioska ni dosegal, iz primeža dolgov za prispevke se ni izvil vse do danes.

Espejev s podobnimi težavami je veliko

Odvetnica iz Nove Gorice Ana Jug pravi, da se z ljudmi s podobnimi težavami srečuje tako v službi kot soustanoviteljica pro bono ambulante.
“Zadnje čase dobesedno ne spim zaradi primera prekarnega delavca, ki je poskrbel, da je upnike poplačal v celoti, zmanjkalo pa mu je denarja za prispevke. Furs se mu je usedel na solastniški delež njegove stanovanjske hiše, in to ne zato, ker ima dolgove do drugih, ampak dolg do sebe, do svoje socialne varnosti, sebi ni plačeval prispevkov. In zato, ker ni mogel k zdravniku, mu zdaj rubijo še hišo. To so absurdi, ki se ne bi smeli dogajati. Nihče ne bdi nad temi predpisi, kaj se v resnici v življenju dogaja.”
Na argument, naj ljudje, če ne zaslužijo niti za prispevke, zaprejo espe, odvetnica pravi, da to ni tako preprosto. “Če vsi zaprejo espe, bo polovica aktivnega prebivalstva ob delo.”

Morali bi upoštevati dejanske dohodke

Profesor s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Grega Strban meni, da bi bilo prav, da bi ugotavljalo dejanske dohodke, vendar je potem vprašanje, kaj narediti, ko nekdo ne dosega dobička v višini minimalne plače. “V nekaterih ureditvah imajo posebno zavarovanje za samozaposlene. V Belgiji imajo v zdravstvenem zavarovanju poseben sklad za samozaposlene. Imajo neke možnosti pri nihanju poslovanja.”

Socialna kapica za espeje z najvišjimi prihodki

Decembra 2014 v Sloveniji ni bilo niti enega samozaposlenega, ki bi plačeval prispevke od najvišje zavarovalne osnove, julija 2016 jih je bilo že 410.
“Socialno kapico v Sloveniji za samozaposlene že poznamo. Nekaj jih zadnja leta plačuje prispevke od najvišje osnove, torej zaslužijo več, kot plačujejo prispevkov. To je vprašljivo z vidika solidarnosti.”

Večina espejev vse revnejša

Strban meni, da je sistem prijaznejši do tistih, ki imajo več. V istem obdobju se je število samozaposlenih, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, podvojilo, število tistih, ki jih plačujejo v razponu od najnižje zavarovalne osnove do zavarovalne osnove v višini povprečne plače, pa prepolovilo.
“Če večina samozaposlenih plačuje od minimalne osnove, potem nekaj ni v redu.”

Število dolžnikov pada

Po podatkih Fursa je na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov za socialno varnost več kot 3000 ljudi, med katerimi je 40 odstotkov enoosebnih družb. Dolžnikov prispevkov za socialno varnost med espeji je 7.372, njihov dolg pa skupaj znaša 30.586.367 evrov.

Dolga za prispevke ne izbriše niti osebni stečaj

Finančna uprava je v letu 2015 skupaj predlagala 63 stečajnih postopkov, lani 135, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 374. V postopku osebnega stečaja se prispevki ne odpišejo, ne dovoli se odloga plačila in ni mogoče obročno odplačevanje dolga za svoje socialne prispevke.

Fiktivni dohodki tudi pri zagonskih podjetjih

Odvetnica Marjeta Matjašič poudarja, da fiktivni dohodek predstavlja problem tudi pri družbenikih, predvsem v zagonskih podjetjih. Pri družbenikih ta znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih.
“Obstajajo tudi taki lastniki in direktorji zasebnih družb, ki nimajo ne dragih avtomobilov ne nepremičnin, ampak samo svoje znanje in izkušnje, ki jih vlagajo v zagonska podjetja. In prav to skupino ljudi odmera prispevkov za socialno varnost po fiktivni zavarovalni osnovi najbolj prizadene. Tako kot samozaposlene.”

Letos dva milijona za nove samostojne podjetnice

Z zavoda za zaposlovanje so nam odgovorili, da danes dodeljujejo 5.000 evrov subvencije v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva. Dobijo jo lahko ženske z najmanj višješolsko izobrazbo, ki so prej opravile stourni program podjetniškega usposabljanja. Presoja poslovne ideje zdaj poteka na zavodu, letos naj bi espe odprlo 400 novih podjetnic, za kar bo država namenila dva milijona evrov.

Sociologinja doktorica Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo meni, da tak ukrep lahko spodbudi ženske k uresničevanju zamisli in kariernih poti, vendar izkušnje kažejo, da to uspe le redkim. Zavod spodbuja samostojno podjetništvo brez zadostne podpore v procesu uveljavljanja dejavnosti.