Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno

Okoljsko ministrstvo bo v javno razpravo poslalo operativni program varstva pred hrupom, ki bi ga Evropski komisiji morala poslati že pred skoraj desetimi leti

foto: Gellinger

Prvi operativni program bi Slovenija tako morala sprejeti že leta 2008, ministrstvo za okolje in prostor pa ga bo v javno obravnavo dalo šele ta teden. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so imeli kadrovske težave: “Ampak ni to glavni razlog. Bili smo pač v zamudi. Vsekakor nam ni vseeno, verjetno pa že veste, da moramo kakšne zadeve ad hoc potem reševati zaradi Bruslja.”

Komisija je prvi opomin Sloveniji izdala že oktobra 2016, leto za tem pa stopnjuje pritisk z obrazloženim mnenjem, ki je zadnja stopnja pred tožbo pred Evropskim sodiščem.  

Zavlačevanje pri izdelavi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, da bo zaradi tega morala plačevati visoke kazni. Hrup pomeni resno tveganje za zdravje in je drugi najnevarnejši onesnaževalec, takoj za trdnimi delci. Dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je posledica daljša izpostavljenost nekaterih ljudi velikim obremenitvam s hrupom, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje. Upravljavci hrupa ukrepov namreč niso izvajali, čeprav je na primer hrup cestnega prometa presegal zakonsko določene mejne vrednosti z izgovorom, da je treba počakati na operativni program varstva pred hrupom.

Toda tudi ta operativni program, ki ga zdaj namerava sprejeti vlada, ne bo dajal podlage za konkretne ukrepe. To naj bi naredil šele naslednji. Tanja Bolte: “Ni nobena skrivnost, da gre tukaj za to, da pač pokrijemo Evropsko komisijo in potem naprej zadeve naredimo v skladu s pravili igre.”

Jerneji Penci se zdi pristop sprejemanja operativnega programa, ki bi samo pokrpal zadeve za nazaj, potem pa bi brez poglobljenega razmisleka spet z zamudo pripravljali novega, popolnoma napačen. “Tako tolmačenje izkazuje odnos, da je pravo samo neka ovira, da moramo izpolnjevati evropske zahteve, s katerimi se sploh ne strinjamo, da to urejamo samo zato, da nam ne bodo več ‘težili’, nas tožarili pred Evropskim sodiščem, da ne bomo imeli kazni.”  Penčeva je poudarila prezrta opozorila civilne družbe. “Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno.”

Da se kljub vsem opozorilom postopki nikakor niso premaknili z mrtve točke, pravi tudi Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja. Zdaj ministrstvo pripravlja program v naglici. “Zaradi časovne stiske pogrešamo razprave, sledljivost in transparentnost postopkov dogovarjanja in odločanja.” Direktiva jasno določa, da mora država javnosti dati pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje v vsaki stopnji priprave operativnih programov, in kot nam je odgovorila Evropska komisija, morajo vse članice, vključno s Slovenijo, v celoti izpolniti vse obveznosti iz direktive.

Jerneja Penca meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje odgovornosti. “Vse pretekle vlade in zdajšnja, ki ji je jasno, da zamuja že nekaj let, bi morale prevzeti odgovornost. V desetih letih bi problematika verjetno morala biti urejena. Z Evropske komisije na vprašanje, ali komisija od Slovenije zahteva pripravo operativnega programa za nazaj ali za naprej, nismo dobili odgovora. S tem naj bi komisija zaščitila medsebojno zaupanje, ki je potrebno pri iskanju rešitve. Smo pa od virov iz krogov blizu Evropske komisije izvedeli, da bo morala Slovenija še napredovati, da bi odpravila kršitve evropske direktive. Operativni načrti morajo namreč vključevati vse že izvedene in tudi vse načrtovane protihrupne ukrepe, torej tudi za naprej.   

Slovenija ima na področju okolja odprtih kar 31 kršitev evropske zakonodaje.