Pankrti ne bi pomenili nič, če se iskra ne bi spremenila v plamen

dr. Gregor Tomc, izredni profesor na FDV, o razbijanju dolgčasa sedemdesetih let, družbenem uporu in "pravi" mladosti

dr. Gregor Tomc, izredni profesor na FDV

foto: Jan Grilc

Dr. Gregor Tomc, izredni profesor na FDV, se je nostalgično spomnil časov izpred štirih desetletij, ko so za železno zaveso prvič zahrumeli Pankrti: sociološko, kulturološko in politično. “Sredina 70. let je bila zame velik dolgčas. V Ljubljani se ni dogajalo nič. Razbiti ta dolgčas, to me je edino zanimalo.”

“V neki ameriški reviji sem bral o grozni novi glasbi, ki jo bodo že čez eno leto ljudje pozabili. Nato sem šel v London in kupil vse punk plošče.”

Kot nekakšen idejni vodja Pankrtov je sodeloval pri nastanku punk subkulture v Sloveniji, ki je bila, kot pravi, po londonski prva v Evropi. “Pankrti ne bi pomenili nič, če se ta iskra ne bi spremenila v plamen.”

“Nam pri Pankrtih je bil blizu pogled, da je punk družbeni upor. Da se upiraš skozi vsakdanji način življenja.”

Pristop sociologov, ki trdijo, da je edina prava mladost aktivizem, se mu zdi paternalističen. “Mladi ljudje so bolj radikalni. Taki morajo biti. Ni pravila, kako živeti mladost, ne moremo jim stari soliti pameti.

“Kot družboslovca in intelektualca me je najbolj motilo to, da se v prejšnjem sistemu nisem mogel svobodno izražati. Bil sem neobjavljiv avtor.”

Razvoj tehnologije je v štirih desetletjih omogočil, da lahko vsak bend izda nosilec zvoka. “Kar pa se ni spremenilo, je to, da nimamo glasbenih založb, glasbenih medijev in drugih podpornih sistemov za skupine.”

“Izbral sem si določena področja, v katerih se nikoli nič ne premakne. Kulturna politika je taka. Zato sem vedno enako jezen.”