500 let po začetku reformacije

Kje smo danes »Lubi Slovenci« oziroma The Slovenes?

Reformacija nam je prinesla prvo knjigo, knjižni jezik, ki je okrepil našo narodno zavest in nas s tem povezal s takrat sodobno Evropo. In morda je prav praznik reformacije pravi dan, da se vprašamo, kako je danes z nami.

Nekaj resnice sicer je v reku »povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si«, a vendar Slovenci segamo po zelo različnih zvrsteh. Včasih nam prija ljubezenska zgodba, drugič kriminalka. Kaj pravi statistika, kaj beremo, nam je povedal bibliotekar Anton Brlan, informator v Mestni knjižnici Ljubljana, enota Knjižnica Otona Župančiča.

V času reformacije nismo imeli svoje države in slovenščina ni bila uradni jezik, čeprav je kot jezik Svetega pisma dosegla visok nivo. Kako pa je danes z vlogo našega jezika, ki je uradni jezik v naši lastni državi? Slovenistka, ki dela v Celovcu, doktorica humanističnih znanosti Maruška Agrež.

Včasih se človek bolje vidi, če ga pogleda kdo drug. Morda se tudi Slovenci kot narod premalokrat vprašamo, kako nas vidijo drugi. Britanec Chris Wherry živi pri nas že petnajst let in še danes povsem dobro shaja samo z angleščino.

Smo tipičen primer skupnosti, ki se je kot narod formiral prav zaradi jezika, ki pa ga radi uperimo tudi v kritiko drugih. S tem sicer ni nič narobe, če je le kritika konstruktivna, argumentirana in ni na ravni sovražnega diskurza. O tem, pa tudi o stereotipih oziroma tem, zakaj stereotipizacija ni dobra docentka doktorica Ksenija Šabec s Katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede.

Čeprav Slovenci uradno praznujemo Dan reformacije kot državni praznik že četrt stoletja, se nas še vedno oklepajo stereotipi, ki ne sodijo zraven. Aha, to je pa tisti praznik za Prekmurce, velikokrat slišimo nepoučene posploševalce. Andrej Pitako, odvetnik iz Kopra, sicer pa Ljubljančan, ki je nekoč tri desetletja živel in delal v Nemčiji.

Vsak čas potrebuje svojih 95 tez, pravi pater doktor Karel Gržan. Tako kot je pred 500 leti Martin Luther objavil svojih znamenitih 95 tez za reformo Cerkve in z njimi začel reformacijo, je zdaj Karel Gržan napisal knjigo, 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma.