“Vzhodna” in “zahodna” različica prehranskih izdelkov

Različni vsebina živil v enakih embalažah na tako imenovanem vzhodnem in zahodnem trgu v EU je postala tudi političen, ne le potrošniški problem

Simbolična slika

foto: MMC RTV Slovenija

Velike blagovne znamke in trgovske verige postavljajo na police tako imenovanih zahodnih in vzhodnih držav različne izdelke z identičnimi ali vsaj zelo zelo podobnimi embalažami. Na to problematiko so letos naglas začele opozarjati predvsem štiri članice Evropske unije – Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska –, povezane v Višegrajsko skupino, iniciativi so se pozneje pridružile še druge države, tudi Slovenija. Čeprav so v različnih državah analizirali različne izdelke, vsaka raziskava pa je uporabljala tudi različne metode, so izsledki teh raziskav še vedno jasen kazalec, da take prakse na trgu so.

Oglasila se je Evropska komisija. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je pred tremi tedni v govoru dejal, da noče drugorazrednih potrošnikov v Evropski uniji. Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova je bila na novinarski konferenci prejšnji teden ostra.

“Upam , da so ponudniki dobili jasno sporočilo, da morajo dvigniti kakovost izdelkov v državah, v katerih je ta nižja.” – Vera Jourova

Tudi v Sloveniji odkrite sporne prakse

V Sloveniji je najobsežnejšo raziskavo spomladi in poleti opravila Zveza potrošnikov po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Preučevali so iste skupine izdelkov, kot so jih postavljali v ospredje v drugih državah. Po opravljenih analizah so primerjali rezultate za 32 parov izdelkov, kupljenih v Sloveniji in Avstriji; pri desetih so odkrili razlike.

“Del problema je tiranija ponudbe. Zaradi tega prihaja do večjih ali manjših razlik, ki so bolj ali manj utemeljene.” – Breda Kutin, Zveza potrošnikov Slovenije

Slovenske raziskave so torej pokazale na nekaj spornih praks trgovcev, težko pa je oceniti njihov obseg. Rezultate v Sloveniji je težko primerjati z raziskavami iz drugih držav. Te pri raziskovanju niso imele enotne metodologije, raziskave pa so izvajale tudi različne organizacije.

“Bombardirani smo z reklamami, to nas sili v odločitve za izdelke, ki jih drugače sploh ne bi izbrali.” – Matjaž Guček, Uprava za varno hrano

Skupni evropski ukrepi

Evropska komisija je kot enega izmed ukrepov napovedala tudi program »naming and shaming«, torej javno objavo imen podjetij, ki na trge pošiljajo izdelke različnih kakovosti. Tak program bodo začeli šele po vzpostavitvi enotne metodologije za raziskovanje trga v celotni EU. Skupni raziskovalni center EU v sodelovanju s pristojnimi ustanovami v članicah pripravlja metodologijo, ki bo omogočala primerjave in dokaze za razpravo.

“Proizvajalci so dobili medijsko in javno zaušnico, pričakujem da bodo nehali delati razlike.” – Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko