Vročina, naš telesni stražar

Po navadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36,8 °C, vendar ni čisto tako

foto: steinchen

Ponavadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36,8 °C, vendar ni čisto tako. Temperaturo telesa uravnavajo živčne celice, nevroni v naših možganih – v predelu, ki se imenuje hipotalamus. To je tako imenovani termoregulacijski center, ki deluje kot termostat in ima določeno nastavitveno temperaturo. Ta pa se pri ljudeh razlikuje. Njen razpon je lahko od 36,2 °C do 37,5 °C. Ob tem moramo ločiti med temperaturo jedra oziroma našo notranjo temperaturo in temperaturo površine telesa. Merimo ju na različne načine in zunanja je navadno za pol stopinje nižja od jedrne.

Znano je tudi, da se telesna temperatura med dnevom spreminja. Bazalno temperaturo si merimo vedno zjutraj, v postelji, pred telesnimi dejavnostmi in zajtrkom. Prav zjutraj je naša temperatura najnižja, med dnevom pa se viša in najvišja je v poznopopoldanskih urah.

Ko pri povišani telesni temperaturi govorimo o vročini, pa je po novejših raziskavah znano, da jo lahko pustimo in jo ne znižujemo, čeprav naraste celo na 40 °C – če seveda ob tem nimamo še drugih bolezenskih znakov. Vročina namreč ni bolezen, je le opozorilo, da se z nami nekaj dogaja, zato takojšnje zdravljenje ni potrebno. Povišana temperatura je obramba telesa, zato je dobro, da jo pustimo, saj si tako telo samo ustvari obrambne mehanizme.

Zato seveda previdnost pri povišani temperaturi ni odveč, a v normalnih okvirih, le s prehladnimi znaki brez spremljajočih drugih hujših simptomov, gre za obrambo našega telesa.