Odprti izobraževalni viri

Slovenija se že vrsto let ukvarja z razvojem, testiranjem in vpeljavami odprtega izobraževanja v različne podsisteme družbe

foto: ElasticComputeFarm/Pixabay

Ker izobraževalni sistem ne sledi več hitremu razvoju sedanjosti, je treba zgraditi dinamično okolje, ki bo v učni proces vključevalo želje in cilje posameznika. Na kakšen način ne ve nihče, a del odgovora se skriva v odprtih izobraževalnih virih. Odprto izobraževanje pa na drugi strani zahteva tudi drugačna znanja in kompetence, spreminja vlogo učiteljev, učencev in šol. Vprašanj je veliko, rešitev pa v tem trenutku bolj malo.

Slovenija se že vrsto let ukvarja z razvojem, testiranjem in vpeljavami odprtega izobraževanja v različne podsisteme družbe, med njimi seveda tudi šolskega. Na spletu je zato prosto dostopnih e-gradiv v izobilju in ker gre za okolja, ki so odprta ter fleksibilna, nenehno spodbujajo k inovacijam. Na Inštitutu Jožef Štefan imajo tudi Unescovo katedro o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje. Tam se je pravzaprav zgodil premik, ko so pred leti sprožili idejo o prožnejšem izobraževalnem sistemu.

Tehnologije in vsebine so na voljo, le pravi način uporabe se je treba naučiti in prav  izbrati. Mladi večino informacij pridobijo na spletu in res ni potrebno, da se v šoli na pamet učijo informacije, ne pa tudi, kako te informacije uporabiti. Vizija, da bi posameznik lahko prosto prehajal med izobraževalnimi potmi, namesto da se ga spelje v zgolj en izobraževalni kanal, je vse glasnejša. Težava so formalni temelji za odpiranje izobraževanja, ki je bil tudi cilj Unescovega kongresa.