Tolmačenje ob rojstvu otroka ali v zaporu

Ljubica Podboršek je za mnoge gluhe s svojim delom postala vez s slišečim svetom

foto: MMC

Materni jezik Ljubice Podboršek je znakovni jezik. Že kot otrok je svojim gluhim staršem predstavljala vez s slišečim svetom, zato je tolmačenje postalo del njenega življenja.

“Včasih je bilo gluhim težje, saj so bili hitro označeni za nepismene. Učitelji so hoteli, da bi gluhi govorili. Roke so morali imeti za hrbtom.”

Kasneje se je posvetila raziskovanju in poučevanju slovenskega znakovnega jezika in postala je soavtorica prvih knjig in slovarjev, za nameček pa še prva uradna tolmačka v tem jeziku.

“Ena kretnja je lahko ena beseda, lahko je stavek, fraza ali celotna poved. Znakovni jezik je zato zelo razgiban. Pri izvajanju kretenj moramo biti zelo natančni, saj hitro lahko spremenimo pomen.”

Prvi priročnih za gluhe je vseboval 660 kretenj, danes se je ta številka povzdignila na 10,000. Ko je začenjala s tolmačenjem, je bilo uradnih tolmačev zelo malo, danes jih je okoli 50, imajo tudi klicni center in dežurstvo za izredne primere.

“Tolmačimo v vseh možnih situacijah, tudi ob rojstvu otroka ali pa smrti člana družine. To je velika odgovornost.”

Ljubica Podboršek je več kot 40 let tudi na RTV Slovenija, mlajše občinstvo se je najbolj spominja iz otroško-mladinske oddaje Radovedni Taček.

“Te oddaje so bile nekaj posebnega, bile so dobro sprejete tudi pri odraslih, slišečih in gluhih.”