Uporništvo nujno za preživetje

Učiteljica slovenščine s Kozjanskega Bojana Potočnik je upornica, konstruktivno razčlenjuje temne plati slovenskega šolstva, opozarja na socialno razslojenost

foto: Val 202

Učiteljica slovenščine s Kozjanskega Bojana Potočnik je svojim učencem ob začetku šolskega leta na tablo napisala misel francoskega filozofa Pascala Brucknerja, “da dokler ustvarjaš in dokler ljubiš, ostajaš živ”. Prepričana je, da je slovenska osnovna šola prenatrpana s predmeti, ki so postali male akademske znanosti, otrokom pa so prezgodaj vsiljene vsebine, ki jih ne razumejo: “Črtala bi obvezne izbirne predmete, ker imajo za seboj učne načrte in ocenjevanja, to pa prinese nepotreben pritisk. Vrnila bi interesne dejavnosti.”

“Predmeti na razredni stopnji so prezahtevni, ne zdi se mi smiselno, da na primer četrtošolec zelo podrobno razmišlja o človeškem telesu. Jaz sem se o tem učila v sedmem ali osmem razredu. Učne načrte je treba spremeniti.”

Bojana Potočnik opaža, da se v zadnjem času vendarle več otrok odloča za poklice, še vedno pa si jih preveč želi v gimnazije, čeprav niso profil zanje. Težava je tudi v zbirokratiziranosti šole: “Na roditeljskih sestankih 90 odstotkov staršev nima pojma o strokovnih izrazih, ki jih moramo uporabljati učitelji. Birokracija se je močno povečala. Popisati moramo dobesedno vse, kaj delamo. Evalvacija in notranja diferenciacija sta pogosti rubriki pri naši papirologiji.”

Sogovornica je prepričana, da lahko učitelj veliko naredi iz tistega, v kar verjame. Sama se je največ naučila od učiteljem s karizmo in z branjem. Žal je med šolarji vedno več pasivnosti: “Uporništva med učenci sploh ne opažam. Nenehno jih provociram, predvsem osmošolce in devetošolce, da bi bili uporniki, saj bodo živeli v družbi, v kateri bo to nujno za preživetje.”

“V razredu imajo otroci na eni strani 2-3 majice in slabe čevlje, na drugi pa najnovejše naprave in so prepotovali svet. Pred revščino smo hinavci in si zatiskamo oči.”

Bojana Potočnik je upornica, konstruktivno razčlenjuje temne plati slovenskega šolstva, opozarja na socialno razslojenost, dvoličnost in skuša iz slabega sistema potegniti najboljše, ga včasih tudi prelisičiti, žal ji je za kratek izlet v politiko: “V kratkotrajni izkušnji v politiki sem spoznala, da so glavni osebni interesi, šele nato pa kolektiv. Morala in etika se lahko čez noč spremenita.”

Šolarje navdušuje nad gledališčem in je prepričana, da si morajo tudi odrasli kdaj kupiti igračo: “Ne smemo pozabiti, kako je biti otrok. Čudovito se je spuščati v otroški svet.”  Bojani Potočnik je mama nekoč kupila slovar tako, da je vzredila in prodala prašiča …