Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.
Sušno poletje in slab obrod v gozdu sta povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji
Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, opazili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih gmotnih dokazov, se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala. Marko Jonozovič, vodja intervencijske skupine za velike zveri z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije, pravi, da to ni osamljen primer pretirane čuječnosti javnosti, saj se klici iz šol in vrtcev ob začetku šolskega leta, ali je varno voditi otroke na izlete, kar vrstijo.
“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom,” pravi Jonozovič in dodaja, da sta letošnje sušno poletje in slab obrod v gozdu povzročila, da bo pritisk medvedov na njive, sadovnjake in vrtove lahko letos večji.
“Letošnja sezona ne odstopa od drugih let. Letos še nismo imeli neposrednega stika človeka z medvedom.”
Dr. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so medvedi prehranski oportunisti. Ker potrebuje odrasel medved kar 10 kilogramov hrane na dan, jo poskuša dobiti kar se da preprosto. Zato je ena od rešitev, da medvedi ostanejo v svojem naravnem okolju in se ne približujejo naseljem, odgovorno vedenje ljudi z organskimi odpadki. V okviru projekta Life Dinalp Bear so lani začeli uvajanje medovarnih kompostnikov, letos pa so predstavili učinkovite medovarne smetnjake: ”S profesorjem Suhadolcem smo zasnovali zelo lep dizajnerski kompostnik. Testirali smo ga v gozdu in ga dobro pritrdili v tla. Ko so medvedi videli, da ga ne morejo premakniti, so hitro obupali,” je pojasnil Jerina.
Oba strokovnjaka se strinjata, da del težav zagotovo predstavlja številčnost populacije, a bolj kot tudi gozdna letina in dosegljivost organskih odpadkov človeka. Nabor rešitev postaja iz leta v leto večji, pa tudi zavedanje najširše javnosti, da odstrel še zdaleč ni edina rešitev. “Streljati medvede so se dobro navadili,” pravi dr. Jerina, a šele počasi je prišlo v zavest ljudi, da so tudi druge rešitve.
Medvedov je zagotovo več kot 500.
Za učinkovito upravljanje medvedje populacije in zmanjševanje konfliktov so potrebni čim bolj kakovostni podatki o številu in raziskave o vedenju medvedov. Telemetrijo za spremljanje medvedov ob pomoči posebnih ovratnic so pri nas prvič uporabili leta 2008, že več kot 10 let je od prve ocene številčnosti medvedov ob pomoči genetske analize njihovih iztrebkov, zdaj usklajujejo dokončne rezultate nove analize vzorcev. Medvedov je zagotovo več kot 500, kolikor je veljalo do zdaj, je povedal Klemen Jerina, a na konkretne številke o populaciji rjavega medveda pri nas bo treba počakati nekaj tednov. “Ne, o številkah ne smem govoriti, tak je dogovor,” pojasnjuje Jonozovič.
Številke so le eden od dejavnikov: vse bolj pomembno je tudi razumevanje medvedov in njihovih navad. Zato v Sloveniji poteka več vzporednih raziskav, svojevrsten vpogled v življenje naših medvedov pa si obetajo tudi od medvedjega ‘bigbrotherja’, saj so nedavno enega od medvedov opremili s posebno kamero na telemetrični medvedji ovratnici.
