Več znaš, manj veljaš

Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka in registrirana brezposelnost pada, a je med iskalci zaposlitve veliko visoko izobraženih

Slovenija, Ljubljana, 29.12.2009, 29. December 2009 Moski in zenska bereta oglase za prosta delovna mesta na zavodu za zaposlovanje RS. Foto: Bor Slana/ Bobo

foto: Bobo

Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka, toda, kot svari UMAR, jo kmalu lahko upočasni pomanjkanje ustrezne delovne sile. Registrirana brezposelnost pada, med 84.000 iskalci zaposlitve pa je tudi veliko visoko izobraženih. Je višja izobrazba lahko ovira do zaposlitve?

Izobrazba kot ovira

Anja je leta 2012 diplomirala iz varstvoslovja v Ljubljani, že nekaj časa pa živi pri starših v okolici Murske Sobote, saj zaposlitve s svojo izobrazbo ni dobila. “Ta poklic so nam predstavili kot poklic prihodnosti, ker naj bi vsaka občina potrebovala varstvoslovca.” Če bi se danes odločala, se verjetno ne bi več odločila za študij: “Ko gledam tiste, ki niso končali fakultete, se mi zdi, da je skoraj boljše, če ne končaš študija, ker si težje zaposljiv. Prijavljam se tudi za dela s peto stopnjo izobrazbe, pa me nikjer ne vzamejo, ker sem preveč izobražena. Imela bi več možnosti, če bi končala samo gimnazijo.”

Z diplomo na zavodu za zaposlovanje

Delodajalci v zadnjem obdobju iščejo predvsem veliko delavcev za preprosta dela, voznikov tovornjakov, prodajalcev, kovinarjev in podobno. Manj visoko izobraženih. Damjana Košir z zavoda za zaposlovanje: “Najhitreje se zaposlujejo delavci s srednjo, poklicno izobrazbo, tudi brez izobrazbe, najpočasneje pa s terciarno izobrazbo.” Med visoko izobraženimi iskalci zaposlitve imajo največ težav tisti, ki nimajo določenih posebnih znanj, ki jih želijo delodajalci. Damjana Košir meni, da bi bilo nujno uskladiti potrebe delodajalcev in razvojnih ciljev z vpisi na fakultete. “Je kar skrb vzbujajoče, da so omejena vpisna mesta na strojništvu ali računalništvu, ko pa se točno ve, da se potrebuje delavce s tako izobrazbo.” Izvršni direktor GZS Goran Novković opozarja na po njegovem mnenju zgrešeno politiko premajhnega promoviranja tehniških poklicev v preteklosti. “Škoda je, da smo financirali in hkrati dajali lažno upanje številnim mladim, da bodo v programih, v katerih so želeli biti, dobili tudi službo, pa je potem niso.” Novković meni, da je pri nas porušeno ravnotežje med temeljnimi in aplikativnimi znanji. Pravi, da pozna veliko družboslovcev, za katere bi bilo dobro, da bi imeli nekaj več izkušenj iz gospodarstva, pa tudi veliko direktorjev ali drugih menedžerjev, za katere bi bilo zelo dobro, da bi imeli več družboslovnega znanja. Navedel je sodelavca pri nekem projektu, ki je hkrati diplomiral iz političnih ved in gradbeništva. “Za razvoj družbe je to zelo dobra kombinacija.”

Služil bi z igranjem igric

Vrednotenje znanja v družbi se spreminja, kar se kaže tudi pri mladih. Dr. Alenka Gril s Pedagoškega inštituta: “Bili smo nemalo presenečeni, da se ta pragmatizem, h kateremu nas usmerja gospodarska politika, ko je izobraževanje samo pomožni člen gospodarske uspešnosti, kaže tudi v odnosu dijakov do znanja.” Anketirani dijak je svoj odnos do znanja opisal tako: “Hočem služiti z igranjem računalniških iger. Ko mi uspe zaslužiti dovolj, se bom izpisal iz šole.

Negativen ali indiferenten odnos do izobraževanja

Motiviran odnos do znanja izraža le še četrtina dijakov. Za tretjino dijakov ni pomembno, kaj znajo, ampak samo, kje bodo našli informacije, da bodo lahko hitro dobili zaposlitev in rešili konkretne naloge. “Z vidika razvoja družbe in socioloških vidikov je to malce strah vzbujajoče.” Alenka Gril je kritična do prilagajanja izobraževanja gospodarstvu in meni, da se dogaja družbena devalvacija znanja in izobraževanja. Znanje izgublja na lestvici vrednot. “Maksima ‘To kar znaš, to veljaš’ se izgublja. Pomembneje je, kako se znaš predstaviti, uveljaviti in kako si iznajdljiv.”

“Ko si enkrat star 30 let in si brez praktičnih izkušenj, je težko.”

Damjana Košir ob tem ugotavlja, da se počasi spreminja tudi odnos delodajalcev do znanja. “Pomembno je, da titsi, ki se odloči za kontinuirano izobraževanje, ne samo študira do 30. leta, ampak na vsak način pridobi tudi praktične izkušnje, izkušnje v tujini in podobno.”

Beg možganov

Med iskalci zaposlitve je ta hip na Zavodu za zaposlovanje tudi 182 doktorjev znanosti. Med njimi niso samo družboslovci, pravniki, ekonomisti, umetniki, ampak je tudi 42 doktorjev s področija naravoslovja, matematike in računalništva ter 29 s področija tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Medtem pa se je po podatkih statističnega urada samo v letu 2015 iz Slovenije izselilo 2225 višje in visoko izobraženih državljank in državljanov, med njimi tudi 156 doktorjev znanosti, ki zdaj dodano vrednost ustvarjajo v tujini.

Smernice se počasi obračajo

Še vedno pa je večji problem prenizka izobraženost kot previsoka. Terciarno izobrazbo ima približno 20 odstotkov brezposelnih, brez izobrazbe jih je skoraj 30 odstotkov. “To je skrb vzbujajoče, ker vendarle se potrebe delodajalcev po izobrazbi skozi čas povečujejo.”