Tujci morajo imeti veliko volje, da v Sloveniji preživijo prvo leto po selitvi

Slovenska Slovakinja Petra Kečkešova o selitvi, kulturnem šoku ter jezikovnih in kulturnih razlikah

foto: Osebni arhiv/Facebook

Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo ostane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata kratke filme na YouTubu, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane do jezika.

Med Slovenijo in Slovaško je le nekaj ur vožnje z avtomobilom. In čeprav je podobnosti veliko, je tudi precej razlik, pravi Petra. Nekatere stvari v Sloveniji razume šele zdaj, po dveh letih.

“Ob selitvi sem doživela kulturni šok. Slovenci ste zelo zasedeni sami s sabo, Slovaki se sami s sabo ne ukvarjamo toliko.”

Vljudnostna vprašanja, ki se nam Slovencem zdijo vljudnostna, lahko hitro postanejo nadležna. S partnerjem Petra sicer govori angleško, le sem in tja v pogovor vključita kak slovenski ali slovaški stavek.

“Na Slovaškem obstajata dve skupini ljudi: nekateri ne vedo o Sloveniji nič, nekateri pa veliko, precej jih tu dopustuje.”

Podjetja vse pogosteje iščejo profile ljudi, ki jih v Sloveniji ne najdejo. In – tukaj nastopa tudi Petra Kečkešova. Že v Bratislavi je delala kot kadrovica v večjem podjetju. Ko se je preselila v Kranj, je delo nadaljevala. Petra dodaja, da pri informacijski tehnologiji migracije ne potekajo več samo z vzhoda na zahod, vse pogosteje gre tudi kakšen programer z zahoda na vzhod.

“Tujci morajo imeti veliko volje, da v Sloveniji preživijo tisto prvo leto po selitvi. Iskanje službe je zelo težko.”