Ni pomembno, kje živiš, ampak s kom živiš. Tako življenje v Klaipedi povzema Aleš Štrovs. V okolju, ki ni zelo športno, je izjema košarka. Prepričan je, da je to edina stvar, ki bo v času evropskega prvenstva ljudi odvrnila od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so sicer izjemno priljubljene.
Aleš Štrovs je slovenski pravnik, ki se v Litvi ukvarja s turizmom in spoznava zunanjepolitične strahove ljudi
Čeprav Litovci po večini niso športni navdušenci, pa je svetla izjema košarka, pravi Aleš Štrovs. Prepričan je, da lahko edino košarka ljudi odvrne od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so v baltski državi izjemno priljubljene.
Živi v pristaniškem mestu Klaipeda, kjer spoznava, da so Litovci precej zaprti ljudje. “Resni, zadržani, ne klepetajo, ne gledajo v oči. Kot da bi bili ves čas nekoliko jezni. Delno zaradi zgodovine, delno zaradi severa, pa tudi zaradi kulture nezaupanja. Prisoten je skepticizem do vsega. Sčasoma pa se odprejo.”
Kadar primata ne prevzame košarka, je v ospredju zanimanja javnosti zunanja politika. “V Litovce je vgrajen prastrah, antisentiment do vzhodnih sosedov zaradi izjemno slabih izkušenj iz preteklosti.”
Aleš pojasnjuje, da gre državi, sodeč po številnih kazalnikih, sicer dobro, da pa je standard občutno nižji kot v Sloveniji, kar se opazi predvsem na obrobju, na podeželju, kjer je nerazvitost resen problem. “Litva se je odločila za precej oster kapitalistični sistem in razlike med ljudmi so tu veliko večje kot v Sloveniji.”
