Istra je Istra, tudi če prečkaš mejo, so tam isti ljudje

Rudi Bučar je roker po duši. Enkrat na leto igra s Hamotom in takrat je praznik

foto: Miha Šalehar

Ker Spetek ne more na morje, je prišlo morje k njemu. Na Val 202 je priromal človek, ki na izust zapoje in zaigra vsak štikeljc, ki si ga zamislite. Minile so noči, prišla so jutra, padale so stave, da ne bo znal, Rudi Bučar pa je kar naprej igral.

“Sem roker po duši in v nekem obdobju sem padel tudi v kantavtorstvo. Imel sem veliko glasbenih izletov, tudi v moške pevske zbore.”

Na zvok slovenske obale po njegovih besedah vpliva tudi prehrana, domači “pomodori”, vino, pršut.

“Na festivalu sem vedno igral skladbo, ki jo imam še danes v repertoarju. Stojim za skladbami, ki sem jih napisal, tudi če ne zmagajo, jih igram.”

Ko enkrat na leto igram skupaj s Hamom, je to praznik: “Dobiva se ob 11.00 pod češnjo, pojemo super kosilo, ki ga skuha Hamo, nekaj spijemo in se dogovorimo, kaj bomo igrali zvečer.”

“Daš skupaj kuhat Istriana in kamen, ko se kamen omehča, Istriana pustiš še 10 minut.”