Že z žličko ali dudo lahko otroka okužimo z nevarno bakterijo

Pravočasno sistemsko odkrivanje bakterije pri srednješolcih bi lahko drastično zmanjšalo smrtnost zaradi raka na želodcu

foto: Pixabay

Zagotovo je kar 89 odstotkov rakov želodca povezanih s prisotnostjo bakterije Helicobacter pylori, s katero je po ocenah okuženih do pol milijona državljanov. Če bi jo pravočasno odkrili in zdravili, bi se močno zmanjšalo tako število obolelih, teh je vsako leto na novo odkritih vsaj 470, in umrlih. Smrtnost namreč presega 70 odstotkov, saj je večina takšnih malignih tvorb odkrita prepozno,” navaja argumente predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Bojan Tepeš.

Zato slovenski gastroenterologi te dni, ko v Ljubljani poteka 4. mednarodni kongres, znova predlagajo uvedbo posebnega presejalnega testiranja po vzoru programov ZORA, DORA in SVIT, s katerim bi obolevnost za rakom na želodcu lahko vsaj prepolovili.

Ob sicer že utečenem sistematskem zdravniškem pregledu bi dijakom odvzeli le še dodaten vzorček krvi, ki bi pokazal, ali je v telesu prisotna bakterija. Če je, bi jo pozdravili z antibiotiki in s tem preprečili številne bolezni, ne le rakavih, število teh pa bi lahko v desetletju ali dveh več kot prepolovili.

Z bakterijo Helicobacter pylori je v Sloveniji okužena vsaj četrtina prebivalstva: vsak peti otrok oz. mladostnik, po najnovejših podatkih pa tudi precej več kot polovica ljudi, starih med 50 in 74.

A tudi ti so se po večini okužili že v otroštvu, pojasnjuje predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega kliničnega centra prof. dr. Borut Štabuc: “Ker je bakterija med starejšo populacijo zelo razširjena, jo ti zlahka prenesejo na otroke, dovolj je že, da obliznejo žličko, s katero ga hranijo, ali v svojih ustih očistijo otrokovo dudo, ki je denimo padla na tla.”

A čeprav res velika večina okužb nastane zgodaj v otroštvu, dr. Borut Štabuc opozarja, da nikakor ne gre hiteti s testiranjem in odstranjevanjem bakterije za vsako ceno že pri majhnih otrocih, saj ni povsem jasno, ali ima morda ta ista bakterija v človekovi mikrobioti tudi kakšno drugo, pozitivno vlogo, kot so jo denimo odkrili pri nekaterih živalih in bi med razvojem telesa z njenim odstranjevanjem morda povzročili tudi kaj škode. Zato je starost 18 let povsem primerna.

Prav tako meni, da je nekaj zadržanosti smiselne tudi pri odraslih: “Če bakterijsko okužbo odkrijemo, jo vselej tudi zdravimo. Vendar pa ni smiselno, da ljudje odhajajo na preglede, če nimajo sploh nikakršnih zdravstvenih težav. Če pa težave z bolečinami v zgornjem delu trebuha, s spahovanjem, napihnjenostjo in podobnimi simptomi obstajajo, je temeljitejši pregled zagotovo priporočljiv, sploh za starejše od trideset ali petintrideset let. Težave je treba vzeti resno in odkriti vzroke zanje.”

Usoda uvedbe presejalnega programa za iskanje te nevarne bakterije je že podprl pristojni razširjeni strokovni kolegij, kmalu ga bo preučil še zdravstveni svet: če ga odobri tudi ta, pa bo končno odločitev o tem sprejela Zdravstvena zavarovalnica, ki bo morala tak preventivni program tudi plačati.

Ob idealnem poteku teh postopkov bi tak presejalni program lahko uvedli čez dobri dve leti.