Recikliranje ima najnižjo dodano vrednost

foto: Geralt/Pixabay

Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.

Recikliranje je le zadnji del krožnega gospodarstva. Recimo: najnižji in manj pomemben. Za vse, ki poslušajo, je pomembno, da se vprašajo: ali zares potrebujem ta novi izdelek? Recimo novo obleko? Drugič: če ta izdelek že kupim… Ga res lahko uporabljam kar se da dolgo? Vprašati se moram tudi: ga lahko popravim?Če ga lahko popravim, je to dober znak. Smiselno se je vprašati tudi: lahko ta izdelek ponovno uporabimo? Kot dragoceni material? In le zadnji del je recikliranje. Najnižja dodana vrednost.