Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Predlog nove uredbe želi, da 90 odstotkov državnih cest in 74 odstotkov železniških prog ne bo več sodilo med vire hrupa
Če bo tudi po medresorskem usklajevanju (uredb namreč ne sprejema državni zbor) vlada potrdila predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo že tretjič v zadnjih treh letih predlaga Ministrstvo za okolje in prostor, po javno dostopnih podatkih to pomeni, da vir hrupa denimo ne bodo več ceste:
med Trbovljami in Hrastnikom, Dravogradom in Radljami, pa odsek Kalce–Godovič, Kozina–Obrov, Vrhnika–Logatec, regionalna cesta Vipava–Ajdovščina, Ilirska Bistrica–Pivka, pa celoten odsek od Rašice prek Kočevja vse do hrvaške meje, in odseka med Ptujem in Ormožem ter Gornjo Radgono in Mursko Soboto.
Uredba bi namreč namesto zdaj veljavne opredelitve, ki med vire hrupa šteje vse železniške proge in pa vse tiste državne ceste, po katerih vozi vsaj milijon vozil na leto, kot vir hrupa opredelila le cesto, po kateri na leto pelje več kot tri milijone vozil oziroma nekaj več kot 8200 na dan, ne glede na to, kakšna in kako hrupna vozila so: če cesta ne bo imela takšnega prometa, ne bo več štela kot vir hrupa, zanjo ne bodo več obvezni monitoring in zakonski ukrepi, ki so nanj vezani.
Prav tako bodo kot vir hrupa in nato pod monitoringom le še tiste železniške proge, ki jih na leto prevozi več kot 30 tisoč vlakov.
Prevedeno v prakso: med vire hrupa ne bodo več sodile: celotna proga med Sežano, Divačo in Koprom, celotna gorenjska proga med Ljubljano in Jesenicami, trasa med Dobovo in Zidanim Mostom, Mariborom in Šentiljem. Prav tako ne proga Pragersko–Hodoš, med rekonstrukcijo katere so bili pred nekaj leti izvedeni več milijonov evrov vredni protihrupni ukrepi.
Ali če skušamo orisati spremembo na območju celotne države: če sta država oziroma upravljavec ceste po zdaj še veljavni uredbi morala paziti na hrup na skoraj 6000 km (5,937 km) cest, bi po novih merilih le še 637 km cest, torej na le enajstih odstotkih državnega cestnega omrežja. Pri železnicah pa bo od 1208 km glavnih in regionalnih železniških prog kot hrupnih priznanih le še 289 km prog, oziroma le še 24 odstotkov državnega železniškega omrežja.
Po novih merilih pod hrupne sodijo skoraj vsi kilometri avtocest in hitrih cest, močno pa se spreminja tudi določitev vira hrupa pri pristaniščih, skladiščih in odprtih prostorih za pretovor blaga.
Če je zdaj veljalo, da je tak prostor vir hrupa pri preseženih deset tisoč pretovorjenih tonah na leto, mora zdaj pretovorjena masa presegati 120 tisoč ton oziroma je merilo povečano za kar dvanajstkrat!
Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno niža zdaj že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Kaj vse se bo še spremenilo ter s kakšnimi argumenti pri Ministrstvu za okolje in prostor tako velike spremembe utemeljujejo, smo pojasnili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
