Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?

V Sloveniji naj bi 90 odstotkov prebivalcev govorilo vsaj en tuji jezik, skoraj 45 odstotkov prebivalcev pa tri ali več

Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?

Dr. Simona Klemenčič: “To je pravzaprav nemogoče reči. Jezik znamo, ko ga razumemo, ko se lahko v njem pogovarjamo in gremo po opravkih.”

In zakaj smo Slovenci pri vrhu lestvice poznavanja tujih jezikov? Dr. Simona Klemenčič, etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša – ZRC SAZU, pravi, da ni enega odgovora. "Če bi rekli, da je to zato, ker smo se v preteklosti morda počutili zapostavljene, so pred nami Luksemburžani in Danci, ki teh težav niso imeli."

"Francozi in Italijani po znanju angleščine niso kaj dosti slabši od nas. Mislim, da še vedno verjamemo mitom, ki so se obdržali iz prejšnjih časov."

Tudi motivi za učenje tujih jezikov so danes drugačni kot včasih. Raziskave kažejo, da se za učenje tujega jezika prej odločimo zaradi potovanja kot iskanja zaposlitve.

Tadej Košmrlj, Uršula Zaletelj