Harry Styles: Harry Styles

foto: Official

Če si najlepši v najbolj slavnem boy-bendu, potem lahko počneš kar te je volja. Še posebej, ko pride čas za solistični prvenec. Justin Timberlake (ex N’Sync) je pristal na prehitevalnem pasu z oznako funky-pop, ob tem, da je še vedno zagledan v Michaela Jacksona s producentom Pharrellom Williamsom ustvaril zelo posrečeno posodobljen soul-pop zvok z veliko hiphop prvin. Robbie Williams (ex Take That) je klasično angleško kompozicijsko krojaštvo s sodelavcem Guyjem Chambersom privedel celo čez rob eltonovske songovske odličnosti, tej pa dodal še vedno nepozabno vpadljivo in dinamično interpretacijsko širino.
Styles (ex One Direction) pa je resno presenetil, saj je njegov prvenec huda retrogradnja – od salonskega Georgea Michaela pa nazaj, nazaj celo do Elvisa. Naenkrat je to največja neznanka te diskografske sezone, kar pa ne pomeni, da je prvi album Harryja Stylesa perlast. Nekaj komadov na njem je naravnost groznih. A ker gre za nepričakovan taktični zasuk, je kritiško mesarjenje celo-teh zaenkrat zaustavljeno. Cederama bo izpovedno globoka, pa tudi če Harry Stayles na albumu Harry Styles ne uspe biti tak.