Oznako hiperaktivnosti dandanes dobiva vse več nemirnih otrok, ki se težko vklopijo v vrtčevska in šolska okolja ter nasploh s svojo aktivnostjo, pogosto pa tudi slabo koncentracijo, odstopajo od povprečja in od pričakovanj odraslih.
Pedagoški delavci in starši si močno želijo dodatno znanje za delo s temi otroki. ADHD ni ozdravljiv, a s pravim pristopom in primerno hrano lahko ogromno storimo.
Oznako hiperaktivnosti dandanes dobiva vse več nemirnih otrok, ki se težko vklopijo v vrtčevska in šolska okolja ter nasploh s svojo aktivnostjo, pogosto pa tudi slabo koncentracijo, odstopajo od povprečja in od pričakovanj odraslih.
Da je zanimanje za to, kako delati in živeti s takim otrokom veliko, se je pokazalo na včerajšnji konferenci z naslovom “Tako velik, pa še vedno nevzgojen” v organizaciji Zavoda Mavrični Bojevniki, ki se je je v prepolni dvorani Zdravstvene fakultete v Ljubljani udeležilo 200 šolskih in zdravstvenih delavcev ter staršev iz vse Slovenije, več kot 100 pa jih je ostalo na čakalni listi za vstopnice.
Čeprav se dandanes pogosto kot hiperaktivne označuje številne otroke, uradnih podatkov o tem, koliko je pri nas otrok s tako diagnozo ni, velja pa, da je otrok, ki imajo resnejše težave s pozornostjo in oz. ali hiperaktivnostjo od 6 do 10 odstotkov, trikrat več je dečkov kot deklic.
Ker so hiperaktivni otroci s pridruženo motnjo pozornosti hkrati pogosto tudi otroci z učnimi težavami, so ambulante in svetovalnice polne staršev, ki iščejo pomoč.
dr. Jerneja Maček, Pediatrična klinika: “Zdravila sama ne prinašajo uspeha, otrok z ADHD mora sodelovati tudi v drugih oblikah pomoči.”
Učitelji namreč s prenatrpanimi in zbirokratiziranimi šolskimi programi in pogosto tudi s premalo znanja takih otrok ne zmorejo motivirati dovolj, da bi pouk nemoteno tekel, in čeprav je togost šolskega sistema pri nas zelo velika, se že z majhnimi koraki da storiti veliko.
Dejan Sotirov, Zavod Mavrični bojevniki: “Na otroka z ADHD lahko močno vplivamo, če smo mi umirjeni. Mora imeti možnost, da se umakne.”
