Prodaja športnih terencev še kar raste

Ni dolgo tega, ko smo se vozili z Mercedesovim GLA, z zmogljivejšim, 130-kilovatnim dizlom in samodejnim menjalnikom, imamo pa ga vse prej kot v slabem spominu. Prah se še dobro ni polegel od prvotno zasnovanega GLA iz leta 2014, že so k nam pripeljali novega oziroma prenovljenega – kot zadnjega med kompaktnimi vozili z zvezdo. Ali je prenova po slabih treh letih potrebna ali ne, je stvar teoretičnih razprav, dejstva pa so naslednja: v treh letih je razred SUV eksplodiral tudi med manjšimi avtomobili. GLA je ta val uspešno zajezdil, na leto v Sloveniji prodajo približno 70 teh vozil, kar ni tako malo. Oblikovanje je v novi izpeljanki še nekoliko poudarilo videz SUV (težko bi zapisali terenski); nova so svetila, seveda v obvezni LED-tehnologiji, poseben poudarek pa je na še večji individualizaciji avtomobila. V treh letih so občuten napredek naredili asistenčni sistemi in s prenovo je GLA v sozvočju z zadnjimi zapovedmi na področju moderne tehnike. Napredek in osvežitve na koncu pomenijo tudi kakšen evro več pri ceni, ki se zdaj začne pri 28.400.
Še nekaj manjšega se je pripeljalo k nam te dni. Mitsubishijev space star je za skoraj devet centimetrov daljši od predhodnika, a še vedno mu v dolžino manjka več kot 20 cm do štirih metrov, kar pomeni, da je lahek in z obračalnim krogom z radijem 4,6 metra tudi zelo okreten. Z drugačno masko, s prenovljenima odbijačema in dodanim spojlerjem zadaj ter nekaj svetlečimi diodami skuša biti bolj moderen in čim prostornejši – torej v okviru svojih zmožnosti. Premikanju 845 kg težkega vozila so namenili 52-kilovatni litrski ali 59-kilovatni 1,2-litrski bencinski motor – (oba sta dokaj skromna, kar zadeva porabo goriva), menjalnik je petstopenjski ročni, z osnovno ravnijo opreme entry (že tudi s klimatsko napravo in nekaj pomoči elektrike) je na voljo po akcijski ceni 9.990 evrov. Pri uvozniku letos nameravajo prodati približno sto novih modelov space star.
Če smo prej rekli, da je razred SUV eksplodiral med manjšimi avtomobili, je še toliko bolj med srednjimi. Čeprav sta hyundai santa fe in mitsubishi outlander konkurenta in v razredu po prodaji v ozadju, ju pri nas zapeljemo drugega za drugim.
Outlander je sicer v svoji priključno hibridni različici najbolj prodajan priključni avto v Evropi. Pri nas ne, smo pa preverjali, kako se vede tak z 2,2-litrskim, 110-kilovatnim turbodizlom s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in pogonom na vsa štiri kolesa. Pomlajeni se že na videz razlikuje od predhodnika, sicer pa se nam zdi, da je predvsem v kabini, ob tem da je prostora povsod dovolj, nekako bolj urejen, moderen in prijazen. Izboljšana je zvočna izolacija, dodani so zdaj že kar obvezni LED-žarometi. Motor je dovolj zmogljiv (ob razumni porabi), avtomobil (tak občutek smo dobili) se morda malo manj ustraši resnejše terenske vožnje od marsikaterega konkurenta. Med športnimi terenci so eni malo bolj športni, drugi malo bolj terenski. Outlander z bogatejšo opremo, v katerem pa morda vseeno manjka še kakšen asistenčni sistem, če pomislimo na nekatere konkurente, s ceno preseže 30 tisočakov.
Konkurenta že, sicer pa santa fe sili med tiste najuglednejše v družbi SUV. Prenova mu je prinesla predvsem kopico asistenčnih sistemov in pomagal za večje udobje in varnost, dodatno pa je testni santa fe ponujal še paket safety. Notranjost je skrbno urejena, sedeži usnjeni, vsi s funkcijo gretja, prednja tudi z večstopenjskim hlajenjem. Skratka, zdaj ima lahko santa fe tako rekoč vse. 147-kilovatni 2,2-litrski dizel s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom skrbi za zelo uglajeno vožnjo, podvozje pripomore, da se avtomobil znajde na vseh podlagah, vse skupaj pa je usmerjeno tako, da nas ne spodbuja ravno k pretirano dinamični vožnji, čeprav ga s stikalom sport lahko naredimo nekoliko bolj živahnega. Ob vseh dobrotah, ki jih v santa feju res ne manjka, pa je tudi cena (blizu 50 tisočakov) tista, ki ga približa najbolj prestižnim konkurentom – ampak samo približa, ker so ti še vedno daleč spredaj. To je torej lahko razumen nakup za nekoga, ki ima denar, a razmišlja racionalno in neobremenjeno.
Pogosto nam je pomembnejši zunanji videz avtomobila od notranjega. Številni premalo razmišljamo, kako bomo sedeli med vožnjo, kakšno bo počutje, če smo za volanom pogosto dlje časa, če nam morda vozniški sedež pomeni kar dodatno službeno delovno okolje – časi so taki, da vas vse več dela med vožnjo.

Če greste torej sedet za dlje časa, naj vam bo čim bolj udobno … Za gospoda Igorja in njemu podobne je želja brezpredmetna …

Zdaj pa še zanimivost iz Londona. Na tamkajšnje ulice prihajajo novi uporabniki, avtonomni samovozeči roboti, ki tehtajo 18 kilogramov in lahko prevažajo 10-kilogramski tovor, zaklenjen v nekakšen sef. Visoki so malo več kot pol metra in imajo šest koles, s katerimi lahko dosežejo hitrost sedem kilometrov na uro. Eno od podjetij za dostavo jih bo poskusno uporabljalo za prevoz pošiljk v krogu s premerom dveh kilometrov. Za zdaj jih bodo nadzirali tudi človeški operaterji, vsak bo odgovoren za tri robote, v prihodnosti naj bi postali bolj samozadostni in vsak operater naj bi nadzoroval kar sto malih vozil. Ob vsej gneči bodo torej vmes švigali še robotki.