Kaj pomeni posamezniku, če Evropa vlaga v ljudi?

foto: Ziga Zivulovic jr./Bobo

Evropski socialni sklad (ESS) je najstarejši med strukturnimi skladi, ustanovljen je bil pred šestdesetimi leti z Rimsko pogodbo. Z njim so želeli zmanjšati razlike med regijami in državami članicami Evropske unije, pa tudi danes je glavni namen Evropskega socialnega sklada spodbujanje zaposlovanja, pridobivanje novih znanj, vključevanje izključenih in izboljšanje kakovosti življenja državljank in državljanov Evrope. Kaj pomeni posamezniku, če Evropa vlaga v ljudi?

Kaj imajo skupnega elektrikar, pek, slaščičar, mesar, mizar, zidar, gozdar in dimnikar?

To so deficitarni poklici. Dijaki, ki izberejo izobraževanje za enega izmed 24 deficitarnih poklicev, se lahko prijavijo na razpis za štipendije, ki so sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada. Vsako leto podelijo 1000 štipendij, štipendija pa znaša 100 evrov na mesec. Boštjan Čukur je glasbenik in pečar – polagalec keramičnih oblog, kar je tudi deficitarni poklic, Boštjan, bolj znan kot 6pack Čukur, je učitelj praktičnega pouka na gradbeni šoli v Mariboru, mladim pa pogosto razlaga, kako naj se poklicno usmerjajo, naj ob tem razmišljajo o možnostih zaposlitve, ko bodo končali šolanje in pri tem promovira deficitarne poklice ter poklicno in strokovno izobraževanje.

Reper pečar – polagalec keramičnih oblog

S človekom, ki ve, da je dobro imeti v rezervi več poklicev, z glasbenikom 6pack Čukurjem, z Boštjanom Čukurjem, ki je uradno pečar – polagalec keramičnih oblog, po domače keramik ali keramičar, pa tudi predavatelj in promotor deficitarnih poklicev.

Brezposelnost med mladimi

Stopnja brezposelnih med mladimi do 29 let je bila decembra lani v Sloveniji nekaj več kot 16-odstotna. Tudi mladi diplomanti težko dobijo zaposlitev takoj po koncu študija.

S fakultete v prakso

Marko Koren je takoj po končani fakulteti za eno leto dobil službo in prve delovne izkušnje, maja lani se je njegova enoletna pogodba iztekla, potem pa so nadaljevali sodelovanje. O tem sta v Šempetru pri Novi Gorici pripovedovala podjetnik Bojan Blažica in Marko Koren.

Izobraževanje ranljivih skupin

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica že drugo leto zapored v sodelovanju z novogoriškim Zavodom za zaposlovanje izvaja računalniško opismenjevanje za ranljive skupine ljudi. V program, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, je vključenih do pet invalidov, slepe in slabovidne pa individualno poučujejo za delo s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

Tega izobraževanja se je udeležila tudi Irena Mihelj iz Ajdovščine. Irena je končala študij zgodovine in teologije. Že dolgo je brezposelna. Pravi, da je edina slepa oseba v Sloveniji, ki se je naučila norveški jezik.

Na pogovor je prišla v družbi svojega stalnega spremljevalca in pomočnika Biska. Norveško to pomeni kuža, je povedala sogovornica, ki je takole opisala svojo izkušnjo z računalniškim izobraževanjem, ko je učitelj prihajal k njej na dom.

Marjeta Božič je postala brezposelna, ko je bila stara 45 let.

Trenutno je na spletni strani Zavoda za zaposlovanje objavljenih približno 2700 prostih delovnih mest. Zavodu informacije o prostih delovnih mestih posredujejo tudi kadrovske službe delodajalcev.

Kakšni so izzivi evropske kohezijske politike? Odgovarja Josip Mihalic, Sektor za sklade, Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.