Ljubljana je kot Tirana

Predvajaj

foto: Tina Kosec/Bobo

Športna infrastruktura je Sloveniji kljub številnim velikim naložbam v zadnjem obdobju v nekaterih panogah na ravni manj razvitih držav. V večjem delu Slovenije, predvsem v Ljubljani, so med najbolj klavrnimi bazeni in bazenska infrastruktura. Dovolj zgovoren je podatek, da sta le naša in albanska prestolnica edini v Evropi, ki nimata pokritega olimpijskega bazena. Zato so starši mladih plavalcev začeli opozarjati na slabe razmere za plavalni šport, njihova prizadevanja pa so povezana s tem, da bi slovenska prestolnica le dobila pokriti olimpijski bazen.

“Za potrebe plavalcev ne potrebujemo nujno megalomanskega projekta, gre za stvar odločitve, v kolikšni meri bi bil projekt namenjen tudi rekreativnim plavalcem in ali bi dodali tudi drugo ponudbo. Dejstvo je, da zdaj treniramo na prepihu pod balonom, to je neprimerljivo s pokritim bazenom,” pripoveduje trener plavanja Aleš Poljak.

Kaj obljublja občina?

Zgled je lahko tudi bližnji Zagreb, kjer so zadnja leta pokrili tri 50-metrske bazene, trenutno pa ima hrvaška prestolnica kar šest pokritih plavalnih objektov. Na Mestni občini Ljubljana sicer poudarjajo dokončanje bazena na Koleziji, trudijo se tudi pri projektu na Iliriji, ki ima že zelo dolgo brado. Mestna občina Ljubljana je za zdaj obljubila le nov balon, ki bo nad kopališčem Kodeljevo postavljen septembra letos.

“Potrebujemo plavalni center po zgledu Planice ali gimnastičnega centra na Viču.”

Anka Štular, predstavnica staršev