Med enim od številnih potovanj po svetu je Žare Veselič, po poklicu fotograf, pristal na Fidžiju. Tamkajšnji poglavar, ki je imel v lasti več kot polovico otoka, mu je pred štirinajstimi leti podaril štiri hektare veliko zemljišče. Od takrat živi življenje brez hladilnika, televizije in interneta. V obmorski hiši, ki si jo je zgradil sam.
Foto: Luka Bogovčič
Ko je človek dlje časa sam, je glavni sovražnik njegova misel, zato je treba migati - vstaja s kokošmi, skrbi za posestvo
Med enim od številnih potovanj po svetu je Žare Veselič, po poklicu fotograf, pristal na Fidžiju. Tamkajšnji poglavar, ki je imel v lasti več kot polovico otoka, mu je pred štirinajstimi leti podaril štiri hektarje veliko zemljišče. Od takrat živi življenje brez hladilnika, televizije in interneta. V obmorski hiši, ki si jo je zgradil sam.
“S čolnom sem si ogledoval otok in se odločil za ta kos zemlje. Tukaj je bil v bistvu pragozd. V nekakšnem Mercatorju sem na kredit kupil motorno žago, posekal tri drevesa in si postavil hišo. Hiša nima številke, nima vode, nima elektrike, kar pa tukaj ni pomembno. Izdelana pa je iz zelo trdega lesa in je še vedno ista.”
Samota in samooskrbovanje tik ob morju
Najbližja hiša je od njegove oddaljena približno tri kilometre. Redno skrbi, da ima zelo lepo urejeno okolico, “pač, po slovensko,” dodaja. Vsak dan se zaposli z opravki v okolici – sadi, obira, obrezuje, ukvarja se tudi z živalmi.
Občasno gre v trgovino, v kateri nakupljena živila vpiše v zvezek, plača pa pozneje, kot nekakšen kredit na zaupanje, pravi. “Ni mi nerodno povedati, da po vaših kriterijih v trgovini mesečno zapravim nekje med 70 in 100 evri. Zelenjavo imam svojo, ribe ulovim. Dvajset kilometrov sprehoda s psom imam do mesarja, prijatelja. Takrat tri dni jem meso, hladilnika pač nimam. Takrat je na vrsti sprehod, srečanje z ljudmi, klepetanje, norenje.”
V Sloveniji najbolj pogreša empatijo
Iz Slovenije mu vsake toliko pošljejo časopise in revije, rad bere tudi knjige. “Televizije nimam, po radiu pa poslušam oddajo, ki predvaja več kot 40 let staro glasbo, tako da sem vedno mlad.”
Kadar se vrne v domovino, opazi predvsem pomanjkanje empatije, hitro pa ga začne vleči nazaj na Fidži. “Slovenija potrebuje precej časa, da se spremeni. Prideš domov, odpiraš hladilnik, gledaš televizijo, nihče z nobenim ne govori. Tako da ne čutim pomanjkanja Triglava ali kakšnega smučanja, zgodbe o partizanih in domobrancih me ne ganejo več.”
Prijetno toplo zrno riža v Pacifiku
Temperature na Fidžiju včasih padejo na 20 stopinj. V smehu pojasnjuje, da takrat uporabi volneno kapo. “Na sosednjem otoku pa sem se z nekom pogovarjal o snegu in mi je rekel, da ve, kaj je sneg. Pravi, da je nekoč stisnil tak peklenski mraz, bilo je 16 stopinj, padal pa je kosmati dež, tako da ve, kaj je sneg.”
Žare se je ustalil na tretjem največjem otoku Fidžija, to je Garden Island, ki je dolg 43, širok 13 kilometrov, ima pa 11.000 prebivalcev. Pravi, da je Fidži – s 300 otoki, od tega 60 naseljenimi – zrno riža v Pacifiku, morja pa ima za Italijo in Francijo skupaj.
