Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.
Številni Slovenci so v preteklih tednih v poštne nabiralnike prejeli pisma s pozivom k plačilu domnevno neplačane parkirnine v tujini. Po večini gre za države s področja nekdanje Jugoslavije, predvsem Hrvaške, pa tudi Srbije in Madžarske.
Lastniki vozil se upravičeno sprašujejo, kako je britansko podjetje, ki pošilja pozive k plačilu, pridobilo njihove osebne podatke.
Leta 2014 je voznica svoje vozilo parkirala v srbski prestolnici, poravnala tudi parkirnino, vendar je ta potekla, še preden se je vrnila do svojega avtomobila. Konec lanskega leta je prejela poziv k plačilu.
“Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, vročen je tako, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in tako, da bi se videlo, da je stranka dejansko to pisanje prejela.” – odvetnica Breda Razdevšek
Tisti prejemniki pozivov, ki se nanje ne odzovejo, po preteku 28-dnevnega roka, za katerega ni znano, kdaj je sploh začel teči, dobijo novega, višjega za okoli 15 evrov zamudnih obresti. Domnevni dolg naj bi poravnali z nakazilom na transakcijski račun, odprt v Nemčiji.
“Res je, da so v tem pozivu stranke pozvane, naj plačajo ali vložijo ugovor, vendar je v tem primeru sporno tudi to, da stranka sploh ni dobila poziva k plačilu na kraju samem, kjer naj bi bil prekršek storjen in avtomobil posnet.”
Zunanji vir je bila v tem primeru ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar, ki je osebne podatke lastnikov vozil pridobila od upravnih enot in se pri zahtevi sklicevala na 10. člen Zakona o odvetništvu.
Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v Uradu informacijskega pooblaščenca: “Odvetnik seveda ima pravico pridobivati osebne podatke. Ključno vprašanje, ki tukaj je bistveno, pa je, kaj odvetnik, ki se sklicuje na ta 10. člen o odvetništvu, potem s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh naprej. In to je pač s stališča informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, sporna praksa.”
Informacijski pooblaščenec je z odločbo odredil, da mora odvetniška družba za družbo EPC prenehati pridobivati osebne podatke z namenom, da jih družbi samo posreduje. Hkrati so odredili tudi izbris vseh osebnih podatkov, ki so jih za podjetje pridobili do izdaje odločbe. Pred mesecem je v televizijski oddaji Posebna ponudba odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, dr. Nataša Pirc Musar, izrazila stališče, da odvetnik ne more biti samo poštar. Danes zastopa odvetniško družbo Ušeničnik Žagar: “Odvetniška družba ima kompletno pooblastilo postopek speljati od začetka do konca.”
Nihče od slovenskih voznikov – več deset tisočim so slovenski odvetniki po tekočem traku pošiljali grožnje z izvršbami – ni prejel sodne izvršbe. Prijavo zaradi ravnanja odvetniške družbe so prejeli tudi na Odvetniški zbornici. Predsednik zbornice Roman Završek nam je tik pred oddajo sporočil, da so zadevo predali disciplinskemu tožilcu.
Sodna zmaga v Zagrebu
Številni koncesionarji, upravljavci hrvaških parkirišč, so v preteklih letih do denarja za neplačano parkiranje skušali priti najprej ob pomoči slovenskih odvetnikov. Ti so zanje brskali po osebnih podatkih slovenskih voznikov in jim nato za deset evrov dolga pošiljali opomine, ki so segli tudi prek 200 evrov. Njihovi poskusi izterjave so klavrno propadli. Kot bodo propadli tudi poskusi hrvaških notarjev, ki so nato prevzeli pobudo in nadaljevali poskuse izterjav. Notarjem na Hrvaškem namreč zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje.
“Hrvaškim notarjem so bila taka pooblastila dana leta 2006. Izvršba na podlagi računa obstaja samo na področju nekdanje Jugoslavije, moderna Evropa tega sploh ne pozna.” – Mislav Kolakušič, Trgovsko sodišče v Zagrebu
Iz hrvaške notarske zbornice so nam suhoparno sporočili, da bodo hrvaška mesta in občine kot najpogostejši upniki v postopkih izterjave tujih državljanov dolgove lahko izterjali kljub sodbi Evropskega sodišča, le da bodo morali postopke speljati ob pomoči sodišč. Hrvaška pa bo morala, kot kaže, že 21. spremeniti zakon o izvršbi.
Zaključek
Ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar je po še ne pravnomočni odločbi informacijskega pooblaščenca osebne podatke slovenskih voznikov pridobila nezakonito. Če jim s pritožbo ne bo uspelo in bo torej odločba postala pravnomočna, bodo morali osebne podatke izbrisati in jih, če bodo želeli nadaljevati pošiljanje opominov, pridobiti znova.
Informacijski pooblaščenec (IP) je zaključil postopek inšpekcijskega nadzora v primeru pridobivanja podatkov lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil. Več, tukaj.
