Iz skalnih globin vstal nov metuzalem

Predvajaj

foto: qimono/pixabay

Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred skoraj 4,3 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na Zemlji. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju?

In če ne gre le za ostanke nežive narave?

Gre za pas kamnin z nenavadnim imenom Nuvvuagittuq ob Hudsonovem zalivu v Kanadi, ki so ga v preteklosti razglasili za najstarejši kraj na svetu. Tam ležijo ostanki prastare geološke preteklosti, ki so kljub burni zemeljski geološki zgodovini ostali nedotaknjeni več milijard let.

Raziskavo je vodil profesor na britanski univerzi UCL, University College London, dr. Dominic Papineau, ki ocenjuje, da so na terenu naleteli na kamnine, stare od 3,8 do skoraj 4,3 milijarde let. Pri laboratorijski raziskavi so jih narezali na drobne rezine, pri tem pa našli mikrofosile oziroma filamente in kot las tanke cevke železovega oksida ali hematita, ki jih lahko še danes najdemo pri bakterijah v bližini globokomorskih termalnih vrelcev. Prav tu pa se v sklepanju raziskovalcev zgodi preobrat. Kaj če to niso samo skale in ostanki nežive narave? Kaj če gre za več kot štiri milijarde let stare ostanke mikroorganizmov?

Znanstvena skupnost vendarle previdno skeptična

»Kot na vsako tako zelo medijsko odmevno in do neke mere kontroverzno raziskavo se znanstvena skupnost odzove z mero zdrave skepse,« odkritje z zadržkom komentira biolog na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Cene Gostinčar. Kljub temu pa je po njegovem odkritje zanimivo, »če bo potrjeno, bo bistveno spremenilo naše razumevanje nastanka našega življenja«.

Kot je pojasnil, »govorimo o mikroorganizmih, ki naj bi rasli okrog podvodnih globokomorskih vrelcev termalne vode, takšne ekosisteme poznamo še danes v globokem morju, kjer je z različnimi minerali bogata voda. Tam živi cel kup različnih mikroorganizmov, ki pa so za naše pojmovanje življenja precej nenavadni.« Nenavadni zato, ker so se morali znajti nekako brez kisika, brez fotosinteze.

Kaj to pomeni za življenje v soseščini našega Osončja?

Eno od bolj vznemirljivih vprašanj, povezanih z objavo odkritja prejšnji teden, je tudi tole: Če bi življenje na našem planetu zares obstajalo komaj nekaj sto milijonov let po njegovem nastanku, bi to lahko sovpadalo z nastankom življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji. Kot pravi Papineau, znanstvena skupnost že dlje časa predvideva, da so bile tako na Marsu, Veneri kot na še nekaterih lunah Saturna in Jupitra razmere kar lep čas ugodne za nastanek življenja. Če se je kaj res razvilo, seveda res preprostega in primitivnega, pa bodo pokazale nove in natančnejše vesoljske misije.

Poučen izlet za konec

Na Biotehniški fakulteti smo obiskali tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. V njej hranijo glive, ki uspevajo v ekstremno slanih, hladnih ali pa celo ekstremno vročih pogojih, višjih od vrelišča.

V oddaji smo uporabili tudi zvočni posnetek Carla Sagana.