Ed Sheeran: Divide

Predvajaj

foto: Official

Tale je zelo zanimiva, pa čeprav ni najboljša, niti njegova najboljša ni. Zanimivo je to novo obdobje v razvoju kantavtorja, ki je še pred sedmimi leti ves blazen ali trčen od navdušenja, da lahko svoje songe nažiga v kotu lokalnega puba, te snemal s tako naglico, da ga niso dohajali niti navdihi za taiste pesmi. Ed Sheeran je angleški nacionalni junak, nekateri njegovi songi so skoraj ponarodeli, v glasbenem svetu mu v zadnji dekadi težko najdemo enakega, seveda če prej odštejemo Američana Pharrella Williamsa (ki se enako kot Sheeran oglaša iz prav vsake razpoke).

Se pa zato marsikatera prvina kolateralne škode, ki jo je povzročil Sheeranov avtorski in osebnostni super hitri polet med zvezde pri plošči Divide zelo občuti. Delo zaznamujejo štirje tipi pesmi, pri čemer so tri četrtine albuma bodisi restani Snow Patrol bodisi irsko-gusarsko narodnozabavne ali pač balade za drugorazredne Wet Wet Wet. Trije ali štirje komadi so res še Sheeranovi, vse ostalo pa je izrazita korporativna šablona, pri čemer je avtor oziroma po novem največkrat le soavtor za dograditev albuma potreboval dobri dve leti. Sheeran je torej dve leti čakal, da je oddelek za marketing njegove krokije spravil skozi studije – in ti so naposled postali albumska veleuspešnica, jupi! Se je sploh treba vprašati, kdo neki tam gori še poje in ob tem izrazno vidno peša?