Institucije bolj varuhi proračuna kot učinkovita pomoč državljanom

Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432

Fotografija je simbolična

foto: Chiara Cremaschi

“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,”  stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.

Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!

Pojdite po pomoč, rešujte sebe in družino, da se!

“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”

Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”

Primer je lahko v pomoč vsem, ki jim grozi izselitev iz javnih stanovanj

Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.

Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.

Nemudoma obvestite upnika o spremembah oz. izrednih dogodkih

Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba  se  tukaj lahko  uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.

Številni  zakoni vsebujejo varovalke za pomoč socialno ogroženim, a to zahteva  veliko znanja

A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v  vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”

Učinkovita pomoč posameznikom, a premalo sistemskih premikov

Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.

Institucije se obnašajo kot varuhi proračuna in ne učinkovita pomoč za državljane

Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi  zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.

Ob pomoči družina vseskozi prizadevanje za sistemske spremembe

A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.

Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.