Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.

Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Ob dnevu varne rabe interneta so se po deželi vrstila predavanja in opozorila odgovornih, da je vse več mladih zasvojenih z internetom. In kako je to nevarno. Istočasno je predsednica uprave enega največjih zaposlovalcev na Dolenjskem jasno in glasno povedala, da je milenijska generacija, to so današnji mladi, rojeni med 1980 in 2000, “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Pa sta dva milenijca, najbrž z varno rabo interneta v mislih, skoraj do smrti pretepla somilenijca in vse skupaj objavila na Facebooku. In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Nekako tako.
Vse skupaj tvori šlamastiko, ki jo je moč razvozlati le s pomočjo analognega uma. Ampak še prej osnove …

In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.

Teorija uči, kako se vsaka nova generacija s studom ozira na starejše, se jim upira, je neprilagojena, da bi nato sama postala to, kar je v mladosti zavračala. Sociologi imajo ime za vse to, manj učeni pojav imenujemo preprosto: življenje.
Mladi v eksplozivnost medgeneracijskega boja skozi zgodovino dodajajo tezo, da jih starejši ne razumejo. Istočasno pa starejši vedno trdijo, da mlade razumejo. Pač po preprosti logiki, da če razumejo ves svet in pol znanega vesolja, verjetno razumejo tudi mlade. Nekaj dobre literature, kar precej odličnih pop pesmi in zanimive pričeske je pridelala mladina iz tega konflikta, starejši pa so iz njega s pomočjo korporacij iztisnili milijarde. Če so jim mladi kdaj presedli, so jih učinkovito pobili v katerem konfliktov in to je v glavnem to.

Potem pa so prišli milenijci. Teorija uči, kako je bila pred njimi generacija “X” – še vedno analogni uporniki, mediji pa so polni imen za generacijo, ki prihaja po milenijski. Kakorkoli: milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala. Digitalizacije, ki je v skrajnosti lahko patološka odvisnost in je snemanje ubojev ob pričakovanju všečkov. Ali pa je uporaba stoštiridesetih znakov Twiterja za širjenje političnih idej. Kar je odlično, ker je za večino politikov 150 znakov že preveč prostora za njihovo borno vsebino. Kot dokazuje primer bivšega poslanca SDS, pa si lahko odvisen tako od Twiterja kot tudi od kokaina. Kar je velik napredek od Prešerna, ki je bil odvisen od literature in šnopsa. Če smo že v postprešernovskem času.

Milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala.

Zdi se, da je milenijski generaciji prvič v civilizaciji uspelo izničiti, oziroma preseči generacijski konflikt! Kar je velik dosežek. Milenijska generacija se ne upira! Oja, pa še kako se razburja, a le v njej znanem in varnem okolju. Na spletu. Kar pomeni, da vsaj za zdaj svetovni ureditvi še ni nevarna in kar še pomeni, da se starejši do nje ne moremo vesti ne pokroviteljsko, ne sovražno – ker preprosto ne vemo, kako. S tem, ko so večino čustvovanja milenijci spremenili v digitalni zapis, so s seboj med enice in ničle odnesli tudi vse sestavine konflikta. Kot opozarjajo strokovnjaki za digitalno odvisnost, se večina čustvovanja odvija v digitalnem prostoru in če milenijcem ne slediš tja, jim svojih, zagotovo pravilnih argumentov ne moreš niti predstaviti. Kaj se šele spreti!
Tako lahko predsednica uprave velikega dolenjskega zaposlovalca povsem nekaznovano izjavi, da je cela generacija “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Ko so nekaj podobnega izjavile elite leta 1968, so imele generacijo na ulicah. Pa tisto so bili pacifistični hipiji! Milenijci ne bodo storili nič podobnega. Na ugotovitev predsednice uprave bodo pribili, da v Sloveniji ni prihodnosti in bodo odšli nekam, kjer je okolje bolj spodbudno. Po navadi je to nekje na toplem, kjer se da deskati. Tam delajo z računalniki, se fotografirajo in uživajo ob kratkih filmčkih, ki prikazujejo muce.

Ker smo starejši, ki ne vidimo razloga ali smisla v uporabi Facebooka in Twiterja, na ta način izključeni iz neposrednih prenosov ubojev in poslanskih orgij, smo hkrati prvič v zgodovini premagani s svojim lastnim orožjem – z ignoranco. Neupoštevanje in nerazumevanje mlajše generacije, kar je bilo tisočletna osnova ustroja sveta, se je prvič v zgodovini obrnilo proti nam. Milenijci našega sveta ne potrebujejo, ker imajo vzporednega in nam ostane samo dvoje: ali popustimo in se damo na razpolago milijardam potencialnih prijateljev, ali pa se posvetimo vrtnarjenju. Oboje se zdi podobno brezupno.

Marko Radmilovič