Kdo nas lahko nadzoruje, ko smo na bolniški?

Predvajaj

foto: Unsplash/Pixabay

Informacije o zlorabi pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni po zakonu o detektivski dejavnosti lahko pridobivajo detektivi. Vendar, kot opozarja detektiv Silvo Petek, v Sloveniji trenutno prevladuje koncept, ki dovoljuje mešanje detektivske z drugimi dejavnostmi.

Stanje dopušča delo na črno, da se s tem ukvarjajo ljudje, ki niso usposobljeni, ki niso detektivi in nimajo licenc. S tem se lahko ukvarjajo upokojenci, študenti. Fizične in pravne osebe se registrirajo za detektivsko poizvedovalno dejavnost, s tem, da ne izpolnjujejo pogojev iz zakona o detektivski dejavnosti, izvajajo pa povsem enake storitve, kot mi, ki smo zavezani zakonskim določbam, vendar brez licenc. Brez nadzora posegajo v zasebnost posameznikov. Najbolj zaskrbljujoče je to, da ti ljudje niso varnostno preverjeni. Praktično je mogoče, da vas kontrolira tudi kakšen kriminalec.” Naročniki tem osebam posredujejo osebne podatke o svojih zaposlenih.

V praksi imajo podoben kaos na tem področju tudi v Veliki Britaniji. Tony Imossi iz Združenja britanskih detektivov pravi, da dokazi, ki jih zberejo neusposobljeni detektivi, lahko padejo na sodišču. Na terenu pa se dogajajo tudi hude zlorabe. “Detektiva, ki je bil obsojen spolnega delikta – posilil je namreč otroka – so videli, kako snema pred šolo. Starši so ga prijavili policiji. Skliceval se je na to, da je le opravljal svojo dolžnost, da je šlo za primer, ki ga preiskuje, da je nekomu sledil, ta oseba pa je šla v šolo po svoje otroke. Tudi če bi to bilo res, detektiv ne bi smel nikoli snemati otrok– še posebno ne v šoli. Da je v takem primeru detektiv še storilec spolnega delikta, pa je sploh popolnoma nesprejemljivo.

Pri dokazovanju prekoračitve pooblastil pri osebah brez licence je inšpektorat RS za notranje zadeve manj uspešen kot pri detektivih. Glavni inšpektor Mitja Perko pravi, da detektivska licenca prinaša tudi večji nadzor nad njihovim delom, čeprav enako delo izvajajo tudi osebe brez licence, s tem, da detektivi lahko tudi fotografirajo, medtem ko ostali ne. “Težje je nadzirati take osebe, ker smo najprej pristojni za nadzor detektivov.”

Predavatelj na fakulteti za varnostne vede in predsednik detektivske zbornice dr. Miha Dvojmoč pravi, da gre za nelojalno konkurenco, ki je problematična, ker gre za poseg v človekove pravice in svoboščine. “Vprašanje je, kdo nadzira tiste, ki niso nikoli nadzorovani, ker jih je enostavno nemogoče nadzorovati. Mislim, da je na terenu vsaj še enkrat toliko ljudi, ki nadzirajo zaposlene, pa zaposleni sploh ne vedo, da jih ne bi smeli nadzirati.

“Poizvedovalno dejavnost lahko registrira vsak, ki prodaja banane,” opiše stanje zbornice za razvoj zasebnega varovanja Branko Slak.

Po podatkih AJPES-a ima poizvedovalno dejavnost kot glavno dejavnost danes registriranih 81 poslovnih subjektov. Kot eno izmed od svojih drugih dejavnosti, ki niso glavna dejavnost, pa kar 253.