PODKAST: Večno mladi in zdravi?

Predvajaj

foto: <>

Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.

Poznamo raznovrstne pomlajevalne kreme, lepotne posege, no, zdaj so na Salk Institutu za biološke znanosti v Kaliforniji objavili študijo, v kateri so opisali postopek pomlajevanja celic. Za zdaj v miših – te pa so po postopku imele pomlajene mišice in trebušno slinavko, njihova življenjska doba se je povečala za trideset odstotkov. Znanstvena fantastika?

SODELUJEJO:

Morda zveni kot znanstvena fantastika. In na neki način tudi je. Rizična študija, ki so jo objavili v znanstveni reviji Cell, je prvič potekala v živem organizmu – v miših. Gre za metodo spreminjanja odraslih celic v inducirane pluripotentne matične celice ob pomoči štirih genov, ki so dobile ime po nobelovcu Šinji Jamanaki, ki je Nobelovo nagrado za medicino prejel leta 2012.

Šinja Yamanaka je japonski raziskovalec matičnih celic, ki je dobil Nobelovo nagrado zaradi reprogramiranja celic v pluripotentne celice. To je sposobnost celice, da se razvije v vse vrste celic v našem telesu. Kar v praksi pomeni, da z uvedbo štirih genov celice postanejo pluripotentne in lahko prevzamejo funkcijo katere koli celice v telesu. Za primer – celice, ki so bile nekdaj kožne celice, pozabijo, da so kožne celice, in opravljajo funkcijo jetrnih celic.

To so velike obljube regenerativne medicine. Vemo, da če v živi organizem transplantiramo pluripotentne celice, se zgodi, da se v njem razvijejo tumorji, ki jih imenujemo teratomi. To potem ni spodbudno, zato so se v tej znanstveni raziskavi odločili za delno reprogramiranje. Tumorji se niso razvili, regeneracija tkiv v živem organizmu pa je postala možna, dokazljiva,” pravi dr. Johannes Grillari.

Dr. Johannes Grillari se ukvarja z raziskovanjem staranja celic. Njegova glavna ideja sicer ni podaljšanje starostne dobe, kot bi morda najprej pomislili, temveč podaljšanje zdrave življenjske dobe. Torej, če je po najnovejših raziskavah pričakovana življenjska doba človeka 125 let, se ta s temi raziskavami ne bo podaljšala.

“Seveda ne! Tu ne gre za vprašanje, ali kdo želi živeti 200 let, ampak za to, ali želimo umreti bolj zdravi. Vem, sliši se skoraj nesmiselno, ampak ima smisel. Če razmišljamo malce bolj abstraktno – pri dirki Formule 1 gre ferrari 240 km/h in tekmovalec si želi priti s takšno hitrostjo do ciljne ravnine. Se pravi, želja raziskovalcev na področju staranja ni, da bi ljudje dočakali 240 let, več kot dovolj nam je teh 125 let. Želimo si le dostojnega staranja brez s staranjem povezanih bolezni.”