Hipnoza je vse prej kot le odrska zabava

Predvajaj

foto: Mordy Steinfeld/Flickr

Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznani del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas.

Vsaka hipnoza je sodelovalen proces, je oblika komunikacije, zato – če jo izvaja laik z nepoštenimi nameni – lahko izzove težave, poudarja terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut. “Večina ljudi je dovzetnih, motiviranih. Tistih, ki se ne da hipnotizirati, je zelo malo, tudi tistih, ki so zelo dovzetni, je malo.” Pajntar Plutova je tudi pometla s strahovi, češ, »še vedno smo vsakega klienta zbudili«, ob tem pa je posebej opozorila na to, da hipnozo izvajajo le za to usposobljeni strokovnjaki in ne laiki.

Nobena hipnoza ne zdravi, kvečjemu lahko le pripomore k učinkovitejšim uradnim postopkom zdravljenja.

Medicinska hipnoza je tako lahko v pomoč pri zdravljenju različnih depresivnih stanj, tesnobe, anksioznosti, strahov, motnjah prehranjevanja, boju z zasvojenostjo, krepitvi samozavesti, zmanjševanju treme, jecljanju, motnjah govora, težavah s spanjem, glavobolih in pri številnih psihosomatskih obolenjih. Med zdravniki, ki pri nas največkrat uporabljajo hipnozo, so zobozdravniki, ginekologi oziroma babice v porodnišnicah in pediatri.

Z medicinsko hipnozo lahko lepo pomagamo otrokom, ki imajo težave z nočnim močenjem postelje, tiki, koncentracijo in strahovi.” – pediatrinja dr. Helena Mole

Lahko hipnoza nadomesti anestezijo med operacijami? Danes to prej poskus …

Zanimivo je, da je lahko hipnoza v pomoč tudi pri tako zahtevnih postopkih, kot so operacije. Ena od vodilnih na tem področju v tujini je dr. Marie-Elisabeth Faymonville, ki deluje v univerzitetnem bolnišničnem centru v belgijskem Liegeu. “Uporabljamo tehniko hipnosedacije, ki združuje tehniko hipnoze, malenkosten odmerek zdravila in lokalno anestezijo, za kar poskrbi anestezist. To delamo že od leta 1992.”

“S hipnosedacijo pacienti ostanejo pri zavesti, okrevajo hitreje, po posegu občutijo manj bolečin, manj slabosti in ne bruhajo. Hitro so nared, da se vrnejo na delo, hitreje se počutijo zmožni početi vsakodnevne reči. Skratka, okrevanje po operaciji je precej hitrejše.”

V Sloveniji česa takega še ne izvajajo, so pa pred nekaj več kot enim letom izvedli prvo operacijo, pri kateri niso uporabili anestezije, temveč hipnozo. Operiral je prof. dr. Uroš Ahčan, kot terapevt medicinske hipnoze je sodeloval Mitja Perat, kot pacient pa zdravnik in specializant anestezije in tudi sam terapevt medicinske hipnoze dr. Matej Serdinšek, ki je med samim postopkom operacije vse skupaj čutil kot risanje po koži s svinčnikom. Opisuje tudi, da mu je čas izjemno hitro tekel. Šlo je za odstranitev znamenja na njegovem vratu, pri čemer so natančno spremljali kazalce, ki so merili bolečino.

Operacija, poudarja Serdinšek, je bila bolj poskus, kako zapolniti vrzel med hipnozo na eni strani in sodobno, z dokazi podprto medicino na drugi. Ob dolgotrajni in skrbni pripravi jim je to v tem primeru tudi uspelo, kar pa še ne pomeni, da bi bile lahko operacije pod hipnozo stalna ali vsaj pogosta praksa pri nas v prihodnje.

V sedemdesetih v Kranju pod hipnozo rojevala vsaka peta

V Sloveniji imamo društvo za medicinsko hipnozo, ki že več let usposablja strokovnjake na tem področju. Njegov ustanovitelj je prof. dr. Marjan Pajntar, sicer specialist ginekologije in porodništva, ki je pred desetletji tudi pripeljal medicinsko hipnozo v Slovenijo. V sedemdesetih letih je na primer porodnišnica v Kranju tako slovela zaradi njegove medicinske hipnoze, da so tja prihajale rojevat ženske iz vse Slovenije, skupno pa so takrat pod hipnozo pod njegovim nadzorom izvedli več kot petino porodov.