Ljudje medvedi

SLOVENIJA, LJUBLJANA, 24.11.2005, 24. NOVEMBER 2005 Rjavi medved ( Ursus arctos ), divje zivali, vsejedec. Foto: Srdjan Zivulovic/BOBO

foto: Bobo

Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …

Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”

No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:

“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”

Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”

Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«

Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …

Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”

Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:

“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”

In še medvedi

“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”

Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.

In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?