Francija je bila na domačem prvenstvu in pred svojimi gledalci preprosto pretrd oreh za Slovence

Ni bilo senzacije. Francija je vodila od prve do zadnje minute, Slovenija pa ji je ves čas dihala za ovratnik, a povsem blizu je v drugem polčasu zmogla le za nekaj sekund. To ni bila najboljša slovenska tekma na turnirju, bila je zelo dobra, ni bila pa dovolj posebna, da bi v Bercyju padli gostitelji. Preveč je bilo slovenskih napak v napadu, meta od daleč, s katerim smo se pohvalili do tu, sinoči ni bilo. Je bil to pritisk velikega izziva ali je bil to pritisk francoske čvrste obrambe? Najbrž eno z drugim, čeprav so slovenski fantje na igrišče ob predstavitvi skoraj vsi po vrsti pritekli nasmejani, pripravljeni na uživanje, ki so ga napovedovali. Slovenske nepopustljivosti je bilo dovolj ves čas, Francozi tekme nikakor niso mogli odpeljati v povsem mirne vode, za piko na i temu turnirju bo zdaj treba bolje odigrati v soboto, v dvoboju za bronasto medaljo. Ni še jasno, ali bo tekmec tako kot v kvalifikacijah za ta turnir Norveška ali bo to soseda Hrvaška. Niti ni pomembno, ker se v tekmi za bron najbrž ni treba motivirati z obrazom tekmeca, dovolj je že pogled proti zmagovalnemu odru.

Prvi polfinalni dan v Bercyju smo končno vse varnostne prijeme občutili tudi tisti, ki Francije doslej nismo spremljali od blizu. Že kakšnih sto metrov pred dvorano smo prvič odpirali torbe, pred vhodom drugič in v dvorani tretjič. Zaprte ceste okrog dvorane, v dvorani pa očitno manj zbranosti, saj se je predrznežu takoj po himni uspelo povsem mirno prikrasti na igrišče. Fant v belem dresu je očitno iskal viralno pozornost, ker je veselo mahal proti tribunam in se veselil podviga. Ni mu bilo niti mar za nasvet francoskega vratarja Vincenta Gerarda, ki je pozneje na igrišču ustavljal slovenske strele, šele jezni redar je bil tisti, ki mu je pokazal vrata. Pred očmi polnih tribun najprej nežno, takoj po hodniku pa se je že začelo bolj odločno prerivanje.

V primerjavi s tekmecem za bron bodo imeli slovenski fantje dan premora, do želenega cilja se bodo tudi oni še morali močno prerivati. Držimo pesti vse do konca sobotnega večera.

Uroš Volk