Oglasi trgovskih verig prepričujejo kupce v nakup hrane z nenormalno visokimi popusti, za 40 odstotkov in več nižje cene mesa, mlečnih izdelkov in zelenjave so prej stalnica, kot izjema. Kupci prepričujejo poceni hrano, a tovrstne tržne prakse neposredno prizadenejo predvsem kmete in predelovalno industrijo. Nestabilne in mnogokrat napete odnose v verigi preskrbe s hrano opisujejo deležniki na različnih ravneh, da hrana ni cenjena pa se odraža tudi v velikih količinah, ki jih zavržemo, saj vsak Slovenec letno zavrže kar 73 kilogramov hrane.
Oglasi trgovskih verig prepričujejo kupce o nakupu hrane z nenormalno visokimi popusti. Za 40 odstotkov in več nižje cene mesa, mlečnih izdelkov in zelenjave so prej stalnica kot izjema. Kupci pričakujejo poceni hrano, a takšne tržne prakse neposredno prizadenejo predvsem kmete in predelovalno industrijo.
“Odnosi v prehrambni verigi so dolgoročno nevzdržni. Akcije in akcije na akcije niso model, ki bi omogočal preživetje kmetijstvu.” – Branko Ravnik, Kmetijsko gozdarska zbornica
Prehrambne navade se v Sloveniji spreminjajo. Zadnjih deset let smo porabo mesa zmanjšali za šest odstotkov, zelenjave pojemo za 15 odstotkov več. Podobne smernice so v vseh razvitih državah. Akcije so težava, ker zakrijejo druge dejavnike odločanja ob nakupovanju hrane, torej zdravje, kakovost in še kaj, potrošnik se namreč odloča le še glede na ceno.
“Dobavitelji in primarni proizvajalci so velikokrat stisnjeni v kot – če ne želijo sodelovati v akcijah in znižati dobavnih cen, lahko ostanejo brez posla. Nimajo izbire.” – Jože Podgoršek, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Nestabilne in velikokrat napete odnose v verigi preskrbe s hrano opisujejo udeleženci na različnih ravneh. Da hrana ni cenjena, se kaže tudi v velikih količinah, ki jih zavržemo, saj po podatkih SURS vsak Slovenec na leto zavrže kar 73 kilogramov hrane.
“Moramo se vprašati po razlogih za tako velike količine hrane v smeteh. Hrane ne spoštujemo, preveč kupujemo in preveč kuhamo.” – Urša Zgojznik, Ekologi brez meja
