Ljubljana kot Tirana – brez pokritega olimpijskega bazena

Ljubljana je mesto, ki nima niti enega pokritega olimpijskega bazena, kar je že dolgo težava

Plavalna bazenska problematika infrastrukture v Ljubljani je že dolgo težava. Starši otrok plavalcev iz sedmih ljubljanskih klubov – registriranih je približno 400 – so odgovorne opozorili na slabe razmere. Plavalna infrastruktura je zastarela, standardi nizki in novo plavalno središče je po njihovem mnenju nujno.

Poleg tega, da je balon na Kodeljevem v slabem stanju, predolgo trajata tudi postavljanje in odstranjevanje, ljubljanski plavalci pa tako v primerjavi z drugimi po Sloveniji izgubijo vsaj mesec treningov. Plavalci niso edini, ki uporabljajo bazensko infrastrukturo v prestolnici – tu so še vaterpolisti, potapljači, triatlonci, rekreativci in poleti seveda kopalci. Število ljudi, ki uporablja ljubljanske bazenske površine, je večje od ustreznosti oziroma kapacitet infrastrukture.

Srečanja oziroma pogovorov o iskanju rešitev so se udeležili tudi predstavniki Mestne občine Ljubljana, Olimpijskega komiteja Slovenije, ljubljanskih plavalnih klubov in Generalni direktor direktorata za šport dr. Boro Štrumbelj.

Pri bazenski problematiki v Ljubljani je treba omeniti nedokončani, že skoraj 20 let star projekt Ilirija in nov bazen na Koleziji, ki je opremljen z vso potrebno infrastrukturo za tekmovalno plavanje, a plavalci ne dobijo pravih možnosti za trening. Za konec še dva zgovorna podatka. V Ljubljani prav zaradi zastarele oziroma neustrezne infrastrukture že deset let ni bilo državnega plavalnega prvenstva v kratkih bazenih, Ljubljana pa je poleg Tirane edina evropska prestolnica, ki nima pokritega olimpijskega bazena.