Nekulturni odnos do kulturne dediščine

"Če bo sprejet kulturni evro, bo omogočil začetek novogradenj"

foto: Prirodoslovni muzej Slovenije

Prirodoslovni muzeji so po navadi muzeji z največjim obiskom, saj veljajo za nekakšno osebno izkaznico naroda. Naša je v tem primeru precej zanemarjena, na to v muzeju opozarjajo že leta. Slovenija bi si glede na svojo bogato kulturno dediščino naravoslovnega izvora zaslužila dober muzej, kar pa zdajšnji, kljub naporom tam zaposlenih, ni.

Problem je na prvem mestu v nezadostnih prostorih. To pomeni, da ne dosegamo zakonsko določenih normativov za hranjenje kulturne dediščine, dolgoročno pa to pomeni propadanje materiala.” – muzejski svetnik in vodja oddelka za vretenčarje

Rešitev bi bila nova stavba. Ta je bila predvidena že pred več kot 20 leti. Že vsaj 15 let pa je tej namenjeno tudi zemljišče pri Biološkem središču, prav tako so za muzej že narejeni načrti. Kot je zapisano v izjavi strokovnega sveta muzeja se zidava nove stavbe Prirodoslovnega muzeja Slovenije kot prioriteta Ministrstva za kulturo  omenja že četrt stoletja, a jo je ministrstvo vselej odlagalo. 

Zgodba se vleče že tako dolgo, odvisna je očitno po navadi od politične volje in zdi se mi, da takšen odnos do kulturne dediščine vsekakor ni kulturen.” – doktorica Aleksandra Berberih-Slana, predsednica Skupnosti muzejev

Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine  so zbirke muzeja nacionalno bogastvo, za katerega je odgovorno Ministrstvo za kulturo, a tam pravijo, da denarja ni. Edino, če ne bo sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, tako imenovan zakon o kulturnem evru.

Perspektiva, ki trenutno traja in ki ne vključuje kulture je do 2020. Razen če bo sprejet kulturni evro in bo omogočil začetek novogradenj.” – Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo